Povolilni kaos v ZDA še kar traja

Trumpova kampanja je vložila tožbe zaradi sumov volilne goljufije. Novi predsednik ZDA bo znan, šele ko se bodo vsi postopki končali. Projekcije medijev niso uradni rezultati. Že večkrat se je v ameriški zgodovini zgodilo, da so mediji napačno razglasili zmagovalca volitev − Deweyja leta 1948 in Gorea leta 2000.

Tri tedne po volilni noči so Združene države Amerike še vedno v povolilnem kaosu, ko še vedno ni uradno znano, kdo bo novi ameriški predsednik. Štetje ni končano v šestih zveznih državah in zato še ni uradnih rezultatov in jih še nekaj časa ne bo. V teh državah, gre za Wisconsin, Pensilvanijo, Michigan, Georgio, Arizono in Nevado, še vedno preštevajo glasove, vsaj v štirih so tudi vložene tožbe, zato je vsakršno govorjenje o končnih rezultatih prehitro in predsednik še ni uradno razglašen, pa če privrženci enega ali drugega kandidata še tako kričijo.

Projekcije medijev niso uradni rezultati
Veliki mediji, spletni velikani in levo liberalna kabala, katere del so omenjeni mediji, je sicer za zmagovalca razglasila Joeja Bidna, kar pa  ni uradno potrjeno dejstvo. Mediji, anketne hiše in v bistvu tudi vsak posameznik lahko napravi projekcijo, predvideva, da bo ta ali oni kandidat osvojil zadosti visoko podporo in zmagal v kampanji. Ampak to so predvidevanja, takšne projekcije so lahko orientir, a v končni fazi so še vedno le predvidevanja in ne uradni rezultat in še manj konec volilnega procesa in zapečatenje zmage. Kandidat v ZDA zmaga tedaj, ko njegov nasprotnik prizna poraz, ali pa tedaj, ko so rezultati uradno prešteti in na podlagi tega določeni elektorji, ki nato uradno oddajo svoj glas za kandidata. To pa se bo zgodilo šele 14. decembra, čez slab mesec dni torej.

Trump poraza ni priznal, štetje po zveznih državah še ni končano in tudi ne bo, dokler bodo trajali nova preštevanja in sodni postopki, tako da se vse govorjenje o zmagi Bidna lahko izkaže kot napačno. Primerov takšnega prehitrega razglašanja kandidatov je kar precej. Lahko se spomnimo leta 2000, ko so mediji napovedovali, da je Al Gore zmagal v ključni državi Floridi in s tem postal novi predsednik ZDA. Gore je že začel dobivati čestitke tudi iz tujine, ko se je izkazalo, da je bila razglasitev prehitra. Sledila so vnovična štetja in sodni postopki tja do Vrhovnega sodišča ZDA, ki so se vlekli vse do decembra,  ko je končno Gore priznal poraz, novi predsednik pa je postal George W. Bush. Zato je toliko bolj nedoumljivo, da so mnogi svetovni politiki čestitali Bidnu, kot da je njegova zmaga že dejstvo.

Napovedovanega “modrega vala” ni bilo
In prav ti uspehi so temelj prepričanja Trumpa in njegovih podpornikov (in tudi razlog za zahtevano vnovično štetje glasov ter tožbe pred sodišči), da se dogaja velikanska volilna prevara. Mediji , anketarji, javnomnenjski voditelji so pihali v demokratski rog in  napovedovali modri val (modra je barva demokratske stranke), ki bo odplaknil republikance po vseh Združenih državah Amerike, celo v zelo konservativnih državah, kot je Teksas. Ed Espinoza, ki je bil eden glavnih arhitektov načrtovanega “modrega vala” v Teksasu, je dejal, da po volitvah ni mogel verjeti svojim očem. Vse projekcije (spet projekcije!) medijev in anketarjev so predvidevale, da bosta tako Trump kot republikanska stranka izgubila okoli 10 odstotnih točk podpore, kar bi bilo zadosti, da bi lahko “obarvali Teksas modro”, se pravi, da bi zmagali demokrati. Ko pa so začeli prihajati dejanski rezultati, pa Espinoza pravi, da je sedel v svoji pisarni z glavo med rokami in mu je po glavi rojilo le: “Kaj, piz*, se dogaja?” Republikanci so se še okrepili in globoko zarezali celo v nekatera trdna demokratska oporišča v Teksasu.

Podobno se je dogajalo po vsej državi. Biden in demokrati so se slabše odrezali ne samo v primerjavi z Obamo leta 2012, ampak trudi v primerjavi s Clintonovo leta 2016. Razen v omenjenih šestih državah, v katerih zdaj potekajo vnovično štetje in sodni spori, kjer je Biden po čudežu dobil število glasov, ki visoko presega rezultate Obame, glede katerega se še dandanes liberalci slinijo, češ da je pripeljal na volišča milijone tistih, ki sicer sploh ne volijo. In dejansko je Obamovi kampanji z veliko mukami uspelo pripeljati (ne vseh, daleč od tega) na volišča del volivcev iz črnskih getov, in še to zato, ker je Obama temnopolt, se pravi “njihov”. Da bi zdaj prebivalci črnskih getov v še veliko višjem številu šli na volišča za Bidna, ki je mimogrede glavni sponzor zaostrene kazenske zakonodaje iz leta 1994, ki je najbolj prizadela prav prebivalce teh getov, je blizu znanstvene fantastike.

Simultano delovanje medijev
Trumpova kampanja je zato vložila tožbe, češ da je šlo v omenjenih spornih državah za volilne goljufije. Še toliko bolj, ker se v predvolilni kampanji Joe Biden v teh državah skorajda ni pokazal in  še ob tistih rednih primerih (nasploh je Biden večji del kampanje preždel doma) je privabil le nekaj deset, morda nekaj sto privržencev. Trump na drugi strani je prav v teh državah imel celo vrsto javnih shodov, ki so privabili deset tisoče podpornikov. In dejansko so se na volilno noč dogajale čudne zadeve. Skorajda simultano se je v Georgii, Wisconsinu, Pensilvaniji in Michiganu prekinilo štetje glasov.

Trump je udobno vodil v treh državah, razen v Wisconsinu, kjer je bila njegova prednost tesna. In enako simultano so začeli vsi veliki mediji razglašati, da bo prišlo do štetja glasov po pošti, za katerega so vnaprej napovedovali, da bo “okoli 90-odstotno” v korist Bidna, čeprav so približno tretjino zahtevanih glasovnic za glasovanje po pošti zahtevali republikanci. Čez čas so začeli prihajati volilni glasovi, ki so bili ne devetdeset, ampak kar stoodstotno za Bidna. Niti enega glasu za Trumpa ali kandidate drugih strank. In kar nenadoma, Trump je bil še vedno precej v vodstvu, so mediji začeli objavljati projekcije, da je Biden osvojil te zvezne države in bo tako postal novi predsednik. Sočasno pa so začeli spletni velikani blokirati vse tiste, ki so si drznili podvomiti o projekcijah, blokirali so celo predsednika Trumpa.

Trump demokrate obtožuje goljufije
Trumpova kampanja zdaj vlaga pritožbe zaradi volilne goljufije; samo tožba, vložena glede Pensilvanije ima prek 230 strani dokazov. Republikanci zatrjujejo in imajo tudi pisne izjave prič, da so na mnogih spornih voliščih (predvsem v demokratskih okrožjih, kjer seveda volitve nadzorujejo lokalni demokratski aktivisti) “po naključju” založili cele kupe glasovnic z obkroženimi republikanskimi kandidati oziroma so jih “pozabili” vnesti v listo rezultatov, republikanske opazovalce, ki so na to opozorili, pa so odstranili iz prostora, češ da s svojo navzočnostjo “ustrahujejo osebje”.

Na splošno so skoraj vse republikanske opazovalce vrgli z volišč tedaj, ko so začele po premoru prihajati cele košare glasovnic po pošti. Več poštnih uslužbencev je pričalo, da so na pošto bile dostavljene košare glasovnic globoko v nočnih urah, in so nadrejeni ukazali, da jih je treba žigosati za nazaj, kot da so prispele na volilni dan, in da se je to ponekod dogajalo še do petka, tri dni po volitvah. Še posebno je zanimiv fenomen glasovnic, na katerih je obkrožen le Biden in nič drugega. V večini zveznih držav namreč volivci volijo le na enem “cetlu”, na katerem obkrožijo kandidate za predsednika, za zvezni kongres, za lokalne volitve in tudi za referendume.

Dvoličnost demokratov
Demokrati, ki vladajo v štirih od šestih držav, kjer potekajo tožbe in vnovično preštevanje, seveda trdijo, da je bilo vse regularno, da ni večjih nepravilnosti in tako naprej. Pri tem jim seveda asistirajo veliki mediji. Ne pozabimo, da gre za medije, ki so trdili, da so nemiri, v katerih so poulični teroristi požigali središča mest, »pretežno miroljubni protesti«. V igri so tudi spletni velikani, ki izvajajo cenzuro vseh tistih uporabnikov, ki se ne strinjajo, da je »projicirani Biden« tudi dejanski zmagovalec, in menijo, da je treba počakati na končane sodne postopke. Demokrati in mediji v en glas trdijo, da je volitve nemogoče ukrasti, in to so isti ljudje, ki so štiri leta gonili mantro, da so “ruski hekerji v dogovoru s Trumpom ukradli volitve leta 2016”, in so Trumpa celo zato obtoževali veleizdaje. Posredno torej s tem demokrati in mediji priznavajo, da so štiri leta lagali javnosti.

V času pisanja tega članka ne Trump in ne Biden še nista izvoljena za novega predsednika ZDA. Če eden ali drug ne bo priznal poraza, bo pač treba počakati, da se do konca speljejo vsi postopki in da elektorji oddajo svoje glasove 14. decembra. Šele tedaj bo znano, kdo bo 20. januarja 2021 prisegel kot novi predsednik ZDA.

Jim bodo sodišča prisluhnila?

Bogdan Sajovic