fbpx

Pravna farsa: Putin podpisal odloka o “neodvisnosti” ukrajinskih regij, sledi teater absurda na Rdečem trgu

Foto: epa

Ukrajinskih regiji Zaporožje in Herson bosta priključeni Rusiji. V četrtek zvečer je namreč ruski predsednik Vladimir Putin podpisal odloka, s katerima Rusija priznava “državno suverenost in neodvisnost” Zaporožja in Hersona. Odloka sta že stopila v veljavo, saj sta bila že objavljena na uradni zakonodajni spletni strani.

Danes ob 14. uri po srednjeevropskem času bo v Kremlju potekal slovesni podpis pogodb, s katerimi si bo priključila štiri ukrajinske regije (“ljudski republiki” Doneck in Lugansk,  Zaporožje in Herson), kjer so nedavno potekali nezakoniti referendumi za priključitev k Rusiji. Pričakovati je, da bo kot osrednji govorec nastopil ruski predsednik Vladimir Putin, ki naj bi imel obsežni govor, poroča STA.

Foto: epa

Neodvisnost Donecka in Luganska je sicer Rusija že priznala februarja,tik pred invazijo Ukrajine. Referendumi o neodvisnosti in priključitvi omenjenih ukrajinskih regij Rusiji so potekali nedavno, med 23. in 27. septembrom. Rezultati so bili pričakovani, saj se je večina, nekje celo kar 99 odstotkov vprašanih volivcev, izrekla za priključitev. V javnost je pricurljala novica, kako ruske oblasti zbirajo glasove. Oboroženi vojaki so namreč hodili od vrat do vrat in s tem pri glasovanju ustrahovali volivce. “Odgovoriti moraš ustno in vojak odgovor označi na listu in ga obdrži,” je za britanski BBC povedala neka ženska v Enerhodarju.

Ukrajina in Zahod izida referendumov ne priznavata. “ZDA ne bodo nikoli, nikoli, nikoli priznale poskusa Rusije za priključitev ozemlja v Ukrajini,” je poudaril ameriški predsednik Joe BidenZDA so sporočile, da bodo uvedle sankcije proti Rusiji zaradi zrežiranih referendumov, medtem ko države članice EU razmišljajo o osmem krogu ukrepov vključno s sankcijami proti vsem, ki so vpleteni v glasovanje. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je v četrtek kritično dejala, da so ljudi v zasedenih regijah Ukrajine z grožnjami in včasih z orožjem odpeljali z domov in delovnih mest. “To je v nasprotju s svobodnimi in poštenimi volitvami. In to je nasprotje miru, to je diktiran mir,” je dejala.

Rusija ne nadzoruje v celoti nobene od štirih regij, ki se jih je odločila priključiti. Čeprav večina Luganska ostaja v ruskih rokah, Moskva nadzoruje le 60 odstotkov Donecka.

Foto: epa

Izid referendumov ne bo imel vpliva na bojevanje
Prejšnji teden je Putin napovedal delno mobilizacijo in zagrozil, da bo uporabil vsa razpoložljiva sredstva, vključno z jedrskim orožjem, da bi branil tisto, kar bo imel za rusko zemljo. S priključitvijo zasedenih območij Ukrajine bo tako lahko trdil, da je rusko ozemlje napadeno z zahodnim orožjem, v upanju, da bodo nekatere vlade ustavile svojo vojaško pomoč Kijevu. Vendar pa je ukrajinski zunanji minister opozoril, da navidezna glasovanja ne bodo imela vpliva na samo bojevanje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da so “psevdoreferendumi” ničvredni in da ne spreminjajo realnosti. “Ozemeljska celovitost Ukrajine bo obnovljena. In naš odziv na priznanje rezultatov s strani Rusije bo zelo oster,” je bil jasen.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je opozoril, da vsaka priključitev ozemlja države na podlagi uporabe sile krši ustanovno listino ZN in mednarodno pravo. Gre za “nevarno stopnjevanje”, ki “nima mesta v sodobnem svetu”, je dejal. V telefonskem pogovoru s Putinom je tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan izrazil nasprotovanje njegovemu načrtu. Po besedah tiskovnega predstavnika je ruskega voditelja pozval, naj zmanjša napetosti in da mirovnim pogajanjem z Ukrajino še eno priložnost.

Rusija vztraja pri svojem
Rusija vztraja, kako naj bi bilo glasovanje pošteno in je povzročilo popoln plaz za pridružitev Rusiji. Vendar ni bilo neodvisnega nadzora nad izvedbo volitev, razširjena pa so bila poročila o ustrahovanju ljudi pri glasovanju s strani oboroženih ruskih vojakov. Putin morda upa, da bo slovesnost ob priključitvi novega ozemlja utrdila javno mnenje glede izvajanja njegovih zadanih ciljev po tednu, v katerem so se razširile pritožbe in protesti zaradi slabo izvedene delne mobilizacije.

Foto: epa

Anatol Lieven, direktor evrazijskega programa na inštitutu Quincy, je prejšnji teden za CNN ocenil, da je Putinov pravi cilj “prepričati ZDA in/ali Evropejce, da se resno lotijo pogajanj o kompromisni rešitvi za konec vojne, tako da pokaže, da bo v nasprotnem primeru Rusija sprejela radikalne eskalacijske korake, ki ne bodo le prisilili Zahoda k ponovni eskalaciji, ampak bodo tudi za dolgo časa onemogočili morebiten mir.” Putin pa bo morda razočaran. Nič namreč ne kaže, da bi Ukrajina ali zahodne vlade upoštevale takšno opozorilo. ZDA so napovedale dostavo nove serije visokotehnološkega orožja za Ukrajino.

Sara Kovač