fbpx

Glavni namen referendumske prevare je mobilizirati Ukrajince na zasedenih ozemljih in jih uporabiti kot topovsko hrano!

Vladimir Putin (Foto: epa)

Proruske oblasti so v zadnjih dneh izvedle tako imenovane referendume v štirih regijah Ukrajine. Čeprav so bila glasovanja nezakonita in so jih Ukrajina in zahodne države na splošno zavrnile kot prevaro, obstaja skrb, da bi lahko ti ustvarili pretvezo za novo, nevarno stopnjo v vojni. Ekskluzivna anketa, ki jo je CNN izvedel med Ukrajinci tik pred rusko invazijo, je namreč pokazala, da v nobeni regiji države več kot eden od petih ljudi ne podpira združitve Ukrajine z Rusijo.

Odločitev za izvedbo referendumov so sprožili ukrajinski protinapadi, ki so dramatično zasukali zagon Putinovih sil na bojišču. Pričakuje se, da bo ruski predsednik rezultate referendumov v ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje, ki pričakovano izražajo željo po priključitvi Rusiji, uporabil za stopnjevanje invazije. To pomeni torej, da so “glasovi”– in lažni rezultati, ki so jih zahtevali Rusija in njeni lokalni zavezniki – pomemben korak v prizadevanju Rusije, da ponovno prevzame nadzor v Ukrajini.

Štiri s strani Rusije okupirana območja Ukrajine so po navedbah njihovih separatističnih voditeljev glasovala o pridružitvi Rusiji. Ankete, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, bi lahko utrle pot ruski priključitvi območij. “Rezultat” glasovanja je bil verjetno odločen že pred  glasovanjem. “Ruski referendumi so prevara – lažna pretveza za poskus priključitve delov Ukrajine s silo, kar je očitna kršitev mednarodnega prava vključno z Ustanovno listino Združenih narodov,” je prejšnji teden poudaril ameriški predsednik Joe Biden.

Glasovanje na refrendumu, ki je potekalo pet dni, so razpisali proruski uradniki v samooklicanih republikah Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine ter v delih Hersona in Zaporožja na jugu Ukrajine, ki so pod rusko oblastjo. Vprašanja na glasovnici so se le nekoliko razlikovale glede na regijo. Te štiri regije skupaj predstavljajo približno 18 odstotkov ozemlja Ukrajine.

Volilne komisije v okupiranih delih Ukrajine so v torek objavile rezultate. V Zaporožju je vodja volilne komisije dejal, da je 93,11 odstotka volivcev glasovalo za pridružitev Ruski federaciji. V samorazglašeni Ljudski republiki Lugansk je volilna komisija sporočila, da je bilo po obdelavi 91,2 odstotka glasovnic 98,54 odstotka glasov v prid pridružitve Rusiji. V samorazglašeni Ljudski republiki Doneck je bilo po 32 odstotkih preštetih glasov skupno 93,95 odstotka glasov za pridružitev Rusiji. V Hersonu je proruska administracija prek kanala Telegram sporočila, da je bilo po vseh preštetih glasovih 87,05 odstotka takih, ki so za pridružitev Rusiji, 12,05 odstotka pa takih, ki so proti.

Volilno pravico na nezakonitih referendumih so imeli tudi prebivalci štirih regij, ki so se že preselili v Rusijo. Omenjeni scenarij, ki smo mu bili priča, je podoben tistemu v primeru ruske okupacije Krima leta 2014. Rezultate tedanjega referenduma, na katerem naj bi 97 odstotkov volivcev podprlo priključitev Rusiji, so ruski zakonodajalci ratificirali v enem tednu.

Tokrat nameravajo nekatere regije svoje rezultate objaviti prej kot druge. Glasovanje naj bi se končalo v torek. Oblasti v Lugansku so sporočile, da bodo objavile rezultate dan po koncu glasovanja, medtem ko bodo oblasti v Hersonu počakale pet dni po zaprtju volišč. To pomeni, da bodo zahtevani rezultati objavljeni do začetka naslednjega tedna. Vendar bi lahko prišli prej. Ministrstvo za obrambo Združenega kraljestva je dejalo, da “obstaja realistična možnost”, da bo Vladimir Putin v petek s pridom uporabil svoj nagovor ruskega parlamenta za “uradno naznanitev pristopa okupiranih regij Ukrajine k Ruski federaciji”.

Foto: epa

Anketa pred invazijo pokazala povsem drugačno sliko kot nedavni referendumu
Skoraj samoumevno je, da bodo razglašeni rezultati malo podobni dejanski volji Ukrajincev. Ekskluzivna anketa, ki jo je CNN izvedel med Ukrajinci tik pred rusko invazijo, je namreč pokazala, da v nobeni regiji države več kot eden od petih ljudi ne podpira združitve Ukrajine z Rusijo. In celo na vzhodu, ki velja za najbolj prorusko območje Ukrajine, je manj kot četrtina Ukrajincev dejala, da je potrebno regijam, ki se počutijo bolj Ruse, dovoliti, da zapustijo Ukrajino in postanejo del Rusije. Anketa je pokazala, da se 18 odstotkov Ukrajincev na vzhodu – vključno z regijama Lugansk in Doneck – strinja s predlogom, da bi morali biti Rusija in Ukrajina ena država, medtem ko 16 odstotkov Ukrajincev na jugu, ki vključuje regiji Herson in Zaporožje, to podpira.

Poročila z območij, kjer so potekali “referendumi”, kažejo, da je glasovanje v nekaterih primerih potekalo dobesedno z orožjem. Serhii Haydaj, ukrajinski vodja vojaške uprave regije Lugansk, je dejal, da predstavniki oblasti med zbiranjem glasov hodijo od vrat do vrat, za peto pa imajo oborožene stražarje. “Če se je nekdo izrazil proti pridružitvi Rusiji, so podatki o tem posebej zabeleženi,” je poudaril Haydaj prek Telegrama. “Širijo se govorice, da ljudi, ki glasujejo proti, nekam odpeljejo. To je storjeno namerno za ustrahovanje lokalnega prebivalstva,” je še dodal.

Oblasti, ki jih podpira Rusija, trdijo, da je bila udeležba na volitvah velika, in poročajo o številkah, ki Kijevu in zahodnim opazovalcem vzbujajo posmeh. Medtem so za Ukrajince na zasedenih ozemljih, kjer potekajo volitve, možnosti pobega nevarne. Okupirano območje Hersona je bilo po glasovanju popolnoma zaprto za vstop in izstop, je v torek sporočil Generalštab ukrajinskih oboroženih sil. Potovanje v zasedeni del sosednje regije Zaporožje in iz nje je ravno tako zelo oteženo za civiliste, skoraj nemogoče pa za moške, stare od 18 do 35 let, trdi ukrajinski Nacionalni odporniški center (enota obrambnega ministrstva).

Foto: epa

Kaj želi Rusija od teh tako imenovanih referendumov?
Z mednarodnopravnega vidika rezultati referendumov ne bodo prinesli ničesar, saj jih mednarodna skupnost ne bo sprejela. Toda doma bo Putin lahko trdil, da je volja Ukrajincev v regijah, ki so jih okupirali, da pripadajo Rusiji. Britanski zunanji minister James Cleverly je v zadnjih dneh dejal, da se je Rusija že vnaprej odločila, kaj se bo zgodilo po koncu teh referendumov, in izjavil, da bo do konca meseca namen Rusije formalizirati priključitev štirih regij Rusiji. To je sprožilo domnevo, da bo Putin poskušal zaostriti vojno, potem ko bodo objavljeni “rezultati”.

Kot je znano, je uspešna protiofenziva ukrajinskih sil Rusijo močno potisnila nazaj v severovzhodnem delu Ukrajine. Zahodni uradniki so namignili, da bo Putin to protiofenzivo in vse druge verjetno poskušal imenovati kot napad na “suverenost” Rusije. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v zadnjih dneh že prikimal temu stališču, ko je konec tedna dejal, da si Moskva pridržuje pravico do “popolne zaščite” območij, ki so formalno postala njeno ozemlje. Ko je prejšnji teden Putin v nagovoru napovedal delno mobilizacijo ruskih državljanov, je celo izpostavil spekter jedrskega orožja in dejal, da bo uporabil “vsa sredstva, ki so jim na voljo”, če bo menil, da je ogrožena “ozemeljska celovitost” Rusije.

Ukrajinske sile so v zadnjih tednih poskrbele za popoln preobrat v vojni z izvedbo hitrih protinapadov, ki so Rusijo potisnili v vojaški zaostanek. Putin se je sedem mesecev po začetku invazije, za katero so mnogi mislili, da bo končana v nekaj dneh, znašel v neprijetni situaciji. Zdi se, da je to vzbudilo zaskrbljenost med nekaterimi mednarodnimi zavezniki Rusije, kot je denimo Kitajska. Medtem je doma Putinova “delna mobilizacija” državljanov povzročila pravcati kaos s protesti, vidne so očitne napake pri samem načrtovanju, prišlo pa je tudi do eksodusa državljanov, ki si prizadevajo za pobeg iz Rusije.

Foto: epa

Rusi bežijo. (Foto: epa)

Ukrajince na okupiranih ozemljih želijo uporabiti kot topovsko hrano
Zdi se, da je uprizoritev navideznih referendumov ključni del njegovih prizadevanj, da bi izsilil spremembe. Obstajajo pomisleki, da Rusija glasove na “referendumu” uporablja kot pretvezo za vpoklic Ukrajincev v rusko vojsko. “Glavni namen lažnega referenduma je mobilizirati naše prebivalce in jih uporabiti kot topovsko hrano,” je na Telegramu poudaril Ivan Fedorov, ukrajinski župan Melitopola v izgnanstvu. Ukrajinski nacionalni odporniški center je prejšnji teden v izjavi dejal: “Jasno je, da bo sovražnik po referendumu najavil mobilizacijo tudi na okupiranih ozemljih, ker potrebuje človeške vire.”

Ukrajinska vlada pravi, da ruske okupacijske uprave skupaj z rusko zvezno varnostno službo (FSB) sestavljajo sezname na tisoče ljudi, ki jih je potrebno mobilizirati v Zaporožju in Hersonu. V regiji Lugansk, ki je že skoraj v celoti okupirana s strani Rusije in sil, ki jih podpira Rusija, ukrajinski uradniki pravijo, da samooklicana Ljudska republika Lugansk že na široko izvaja vpoklic.

Zahod in Nato sta glasovanje nemudoma zavrnila kot trik in dala jasno vedeti, da se njihova podpora Ukrajini ne bo spremenila. “Natov odgovor je okrepitev podpore,” je v petkovem intervjuju za CNN dejal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. “Najboljši način, da končamo to vojno, je, da dodatno okrepimo Ukrajince na bojišču”. Ameriški uradniki predvidevajo, da bi lahko Rusija hitro pristopila k priključitvi štirih območij, morda v nekaj dneh po zaključku glasovanja. “Če in ko bodo, bi to spodbudilo hiter odziv Združenih držav, ki so se zavezale, da ne bodo priznale rezultatov,” je dejal eden od uradnikov. V bližnji prihodnosti se zdi verjeten še en krog sankcij proti Rusiji po razglasitvi rezultati glasovanja.

Sara Kovač