fbpx

Predstavniški dom republikancem – Latinskomeričani niso naklonjeni progresivni prebujenski agendi

(Foto: epa)

Napovedi, ki so na letošnjih volitvah napovedovale volilno povodenj republikanske stranke, se niso uresničile. Demokrati so obranili minimalno večino v senatu, republikanci so osvojili tesno večino v predstavniškem domu. Se Latinskoameričani počasi obračajo k republikancem?

Štirinajst dni je trajalo, da je končno znan razplet ameriških vmesnih volitev 2022.

Demokratom senat, republikancem predstavniški dom kongresa

V novem sklicu ameriškega kongresa bodo imeli demokrati še vedno nadzor nad senatom, republikanska stranka pa je prevzela nadzor nad predstavniškim domom zveznega kongresa. S tesno večino sicer, a vendarle. Tako so se izpolnile predvolilne napovedi, ki so dajale republikancem približno 50-odstotne možnosti za prevzem senata in 90-odstotne možnosti za prevzem predstavniškega doma. Vmesne volitve, se pravi sredi predsednikovega mandata, navadno prinesejo nekaj sedežev opozicijski stranki, vprašanje je le, koliko. Leta 2010 so demokrati izgubili šest senatnih in kar 63 predstavniških sedežev, leta 2018 pa so republikanci izgubili 41 predstavniških sedežev. Letos so republikanci upali na volilno “povodenj”, podobno tisti iz leta 2010, in nekaj časa jim je dobro kazalo, potem pa so pričakovanja precej zvodenela. Predstavniški dom so prevzeli le dva sedeža (rezultati za štiri sedeže še vedno niso dokončno prešteti), v senatu so en sedež še izgubili, za enega pa bo potekal drugi krog glasovanja (zvezna država Georgia ima poseben zakon, po katerem mora zmagovalec osvojiti več kot 50 odstotkov glasov, sicer sledi drugi krog glasovanja). Tudi če republikanci v tem drugem krogu zmagajo, bosta stranki imeli vsaka po petdeset sedežev v senatu, v primeru neodločenega glasovanja pa odločilni glas odda podpredsednik ZDA, to pa je demokratka Kamala Harris, kar pomeni, da so demokrati obdržali minimalno večino v senatu.

Povečana udeležba študentov iz ekonomskih razlogov

Demokrati in progresivci nasploh so že razglasili zmago, češ da je bilo nekaj izgub pričakovati in tudi vzeti v zakup, da pa je napovedovani  republikanski val spodletel, kar so pripisali povečani udeležbi študentov na volitvah. Študenti so v skoraj 70 odstotkih volili demokrate in so nasploh večinoma glasni zagovorniki progresivne prebujenske agende. Demokrati to interpretirajo kot da pogresivizem zmaguje, popolnoma pa so seveda prezrli, da demokratska stranka obljublja študentom zakonodajo, s katero bodo vsej deloma, če ne v celoti, brisali študentske dolgove.

Ti pa so v ZDA visoki; če si študent ne pridobi akademske ali športne štipendije, oziroma nima premožnih staršev, ki bi plačali šolanje, mora pač najeti posojilo, ki znaša tudi četrt milijona – odvisno od smeri študija in fakultete. Pri povečani udeležbi študentov na volitvah ni šlo torej toliko za zavezanost progresivni agendi, pač pa bolj za oseben ekonomski interes.

Latinskoameričani niso naklonjeni progresivizmu

Velikansko, za demokrate šokantno presenečenje, ki ga razumljivo demokratom naklonjeni veliki mediji ne obešajo na veliki zvon, pa se je zgodilo v okrožju Miami-Dade. To je z več kot štirimi milijoni prebivalcev eno največjih okrožij v ZDA. Z več kot 70 odstotki prebivalstva Latinskoameriškega rodu je bilo desetletja ena glavnih trdnjav demokratske stranke.

Letos pa je prvič večina volivcev oddala glas republikancem. Kot pravijo, ena lastovka sicer še ne prinese pomladi, je pa ta rezultat glasno opozorilo demokratom. Latinskoameričani namreč niso naklonjeni progresivni prebujenski agendi, ki jo v zadnjem času promovira demokratska stranka.

Latinskoameričani imajo močne tradicionalne vrednote in so precej konservativni, družinsko orientirani, verni ter močno nenaklonjeni centralizirani državni regulaciji življenja. Navsezadnje jih je precej prav zato tudi emigriralo iz stare domovine. Demokrati so zdaj v škripcu – če opustijo progresivno agendo, bodo izgubili naklonjenost in seveda bogate donacije globalističnih elit, če pa vztrajajo pri progresivizmu, izgubijo Latinskoameričane, ki so brez konkurence najhitreje rastoča etnična skupina v ZDA.

Bogdan Sajovic