Pričakovanja Rusije, da se bo Nato umaknil z vzhoda, so nerealna

Datum:

V Ženevi se danes začenjajo diplomatski pogovori med Rusijo in Združenimi državami Amerike, ki jim bodo čez dva dni sledili pogovori med Rusijo in zvezo NATO v okviru Sveta NATO-Rusija. Po besedah uglednega diplomata Boža Cerarja naj bi z njimi zmanjšali oziroma odpravili napetosti v zvezi z Ukrajino, ki jih je več ali manj ustvarila Rusija sama, vendar vso krivdo za to, da Evropi grozi nov vojaški spopad, pripisuje Zahodu. “Pogovore, ki jih je Rusija sicer izsilila z masovnim kopičenjem svojih čet ob meji z Ukrajino, preizkušanjem supersoničnih izstrelkov ter neresnicami, velja vendarle pozdraviti,” poudarja Cerar za Portalplus.

Nekdanji veleposlanik v ZDA Božo Cerar pravi, da odkar je na oblasti v Rusiji predsednik Vladimir Putin, je glavni očitek Rusije Zahodu, da Nato s širitvijo proti vzhodu ogroža njeno varnost. Po besedah Putina je bil propad Sovjetske zveze “največja katastrofa 21. stoletja”, ki jo Zahod vseskozi izkorišča; tudi tako, da ne spoštuje zaveze, dane ob koncu hladne vojne in ob združitvi Nemčije, namreč “da se Nato ne bo širil proti vzhodu niti za centimeter”.

Putin si je tako zadal za cilj v takšni ali drugačni obliki obnoviti Sovjetsko zvezo in doseči, da je Rusija v mednarodni skupnosti spet igralec ameriškega ranga. Zato mu je tudi toliko do pogovorov z ZDA v prvi vrsti. Cerar se je tudi sam skušal dokopati do odgovora, ali drži ruski očitek o prelomitvi obljube Zahoda oziroma Američanov.

Foto: iStock

Ugotavlja, da kakšnega pisnega dogovora o tem vsekakor ni bilo, so pa se pogovarjali o tem v času združevanja Nemčije. “Rusija se zaradi širitve Nata danes ne bi smela razburjati. V enem od dokumentov OVSE (Deklaracija iz Astane), ki ga je 3. decembra 2010 tudi sama podpisala, je, jasno, omenjena neodtujljiva pravica vsake sodelujoče države, da si svobodno izbira (ali menja) varnostne aranžmaje, vključno z zavezniškimi sporazumi, ter da nobena država OVSE ne more imeti svoje interesne sfere,” je pojasnil in pri tem poudaril, da enako velja tudi za širitev Organizacije sporazuma o kolektivni varnosti, ki jo je ustanovila in kjer ima prvo besedo Rusija.

Ni bilo pogovorov o širitvi Nata
Tudi zadnji predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov je v enem izmed svojih govorov leta 2014 dejal, da o širitvi Nata v času združevanja Nemčije sploh ni bilo govora in tega vprašanja se ni postavljalo. “Postavila ga ni niti ena vzhodnoevropska država in niti potem, ko je leta 1991 Varšavski pakt prenehal obstajati. Postavljali ga niso niti zahodni voditelji. Na našo pobudo pa je bilo govora o tem, da se po združitvi Nemčije vojaška struktura Nata ne bo širila in dodatne oborožene sile zavezništva ne bodo namestile na ozemlju takratne NDR,” je dejal.

Mihail Gorbačov (Foto: epa)

Na njihovo pobudo pa je bilo govora o tem, da se po združitvi Nemčije vojaška struktura Nata ne bo širila in dodatne oborožene sile zavezništva ne bodo namestile na ozemlju takratne NDR. Pogodba o dokončni ureditvi zadeve z Nemčijo določa, da ne bo prišlo do oblikovanja nobene nove vojaške strukture v vzhodnem delu države in nobene namestitve dodatnih vojakov ali nameščanja orožja za masovno uničevanje, kar je Rusija vsa ta leta spoštovala. “Če je bilo kaj naivnosti, je bila kasneje, ko se je to vprašanje (širitve Nata) pojavilo. Rusija mu sprva ni nasprotovala. Do odločitve ZDA in zaveznikov, da se Nato širi na vzhod je prišlo leta 1993. Sam sem jo takoj označil kot veliko napako. Šlo je definitivno za kršitev duha izjav in zagotovil, ki smo jih bili deležni leta 1990 glede Nemčije,” je še dejal Gorbačov.

Rusija ne spoštuje sklenjenega Memoranduma iz Budimpešte
Cerar poudarja, da je po besedah Gorbačova je zadeva malce drugačna, kot jo prikazuje in prikraja sedanji ruski predsednik Putin. “Ko že govorimo o obljubah in zavezah, velja spomniti tudi na Memorandum iz Budimpešte iz leta 1994. Sklenile so ga ZDA, Velika Britanija, Rusija in Ukrajina,” je spomnil. Zadnja se je odpovedala jedrskemu orožju, prve tri pa so ji obljubile, da bodo spoštovale njeno neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost ter se vzdržale uporabe ali grožnje uporabe sile. “Rusija se nanj očitno požvižga.”

Po njegovem mnenju skrbi za lastno varnost seveda ne gre odrekati nobeni državi in tudi Rusiji ne. “Trditvam, da se čuti ogroženo, je potrebno prisluhniti in jim posvetiti vso pozornost,” je izpostavil. In kot rečeno, pogovori o tem so na mestu. Pri celi stvari pa je nerodno to, da je bila ravno najprej Sovjetska zveza in potem Rusija tista, ki ni zgolj ogrožala, ampak je celo napadla druge sosednje države. Poljaki, Balti, Finci, Romuni, Madžari bi o tem lahko veliko povedali.

Rusija ni spoštovala sklepnega dokumenta iz Helsinkov in Pariškega sporazuma
Kot diplomat Slovenije je leta 2008 doživel napad Rusije na Gruzijo in leta 2014 še na Ukrajino. “Ob teh bridkih izkušnjah in nespoštovanju sklepnega dokumenta iz Helsinkov (prepoved spreminjanja meja v Evropi s silo) in Pariškega sporazuma, ki mu je sledi, ter ob prizadevanjih ruskega predsednika Putina, da se Rusija vrne v čevlje Sovjetske zveze, sta razumljiva zaskrbljenost in prizadevanje ruskih sosed, da okrepijo svojo varnost,” ocenjuje. Carl Bildt, nekdanji predsednik švedske vlade, je pred časom pravilno ugotovil, da ni bil Nato tisti, ki je silil na vzhod, ampak so bili nekdanji sateliti Sovjetske zveze in bivše sovjetske republike tisti, ki so si želeli na zahod.

Foto: Facebook

Rusija od ZDA in Nata pričakuje ne le politično, ampak formalno mednarodno pravno zavezo, da se zavezništvo ne bo več širilo. Po nekaterih podatkih Moskva pričakuje tudi to, da se z ozemelj 14 držav, ki so se zavezništvu pridružile po letu 1997, odstrani vso Natovo infrastrukturo, pa tudi, da država nečlanica v ruskem sosedstvu vojaško ne sodeluje z zaveznicami. “Skratka redefiniralo bi se varnostno sodelovanje v evroatlantskem območju oziroma spisal nov mednarodni red. Pravzaprav stari novi red, nekakšna nova Jalta,” ocenjuje Cerar.

V Ženevi se pričenjajo diplomatski pogovori med Rusijo in ZDA
V Ženevi se danes začenjajo diplomatski pogovori med Rusijo in Združenimi državami Amerike, ki jim bodo čez dva dni sledili pogovori med Rusijo in zvezo NATO v okviru Sveta NATO-Rusija. “Če so se leta 1945 o delitvi Evrope dogovorili StalinChurchill in Roosevelt, se naj bi danes o nečem podobnem Rusi in Američani,” je obrazložil in izpostavil, da so ruska pričakovanja nerealna. “Eno osnovnih načel severnoatlantskega zavezništva je, da so suverene države svobodne v izbiri geopolitične opredelitve. Tudi ameriški senat kakšnega takšnega mednarodnopravnega sporazuma, kot ga zahteva Putin, ne bo nikoli potrdil. Ni potrdil niti pariškega podnebnega sporazuma ali iranskega nuklearnega sporazuma,” je še dodal.

Foto: epa

Kor pravi, sprejetje pogovorov še ne pomeni privolitve v njene zahteve po podreditvi sosednjih držav. Neuspeli pogovori bi ji bili seveda lahko izgovor za nadaljnjo agresijo na Ukrajino. Njena nacionalna identiteta se (v glavnem zaradi ruske politike) dejansko vse bolj krepi in država se vse bolj odmika od Rusije. “Demokratična in gospodarska uspešna Ukrajina (pa konec koncev tudi Belorusija ali Kazahstan) z višjim življenjskim standardom kot v Rusiji je seveda za Putina nočna mora,” je izpostavil.

Tudi EU in Ukrajina bi morali sodelovati pri pogovorih
Cerar še poudarja, da je v tem primeru potrebno dati priložnost diplomaciji. Vendar morajo biti pogovori multilateralni in vanje je potrebno obvezno pritegniti tudi Ukrajino, saj gre za njeno usodo, čeprav bo Rusija ravno to želela preprečiti. Iz pogovorov skuša izločiti kot nepomembno tudi Evropsko unijo. ZDA tega ne bi smele sprejeti. “Se pa bo z zadevo od 13. januarja dalje formalno ukvarjala tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), kar je pozitivno in prav, saj je bila ustanovljena ravno z namenom, da rešuje tovrstne varnostne zaplete na evropskih tleh,” je pojasnil.

Foto: epa

Cerar zaključuje, da so možni, se pravi realni in vsekakor dobrodošli pa so dogovori o ukrepih za vzpostavitev, krepitev medsebojnega zaupanja, o nadzoru nad oborožitvijo, o odpovedi določeni oborožitvi vzdolž ruske zahodne meje in širše v Evropi itd. Kjer bosta morali ustrezne zaveze sprejeti in jih spoštovati tako ena kot druga stran. Cerar ocenjuje, da je možna torej obnovitev in posodobitev sklepnega dokumenta iz Helsinkov, nikakor pa ni sprejemljiva kakšna nova Jalta. “V primeru Ukrajine bo potrebno tudi razčistiti, ali še vztrajati pri posredovanju, pogovorih v okviru t. i. normandijskega formata (Francija, Nemčija, Rusija, Ukrajina) in dogovorih iz Minska, ki pa jih ne ukrajinska ne ruska stran ne uresničujeta,” je sklenil.

Sara Rančigaj

Sorodno

Zadnji prispevki

Grčijo sta v razmiku minute stresla dva močnejša potresa

Danes zjutraj sta Grčijo prizadela dva močna potresa, močnejša...

Politična analitika: Gre za njeno nesposobnost, ne za to, da je tujka

Včerajšnja interpelacija Emilije Stojmenove Duh ni postregla z njenim...

Na veliki petek se spominjamo Kristusovega trpljenja in križanja

Danes obeležujemo veliki petek, dan ko se spominjamo Jezusovega...