Ruski predsednik Vladimir Putin je v ponedeljek podpisal sporni zakon, ki omogoča označevanje novinarjev in neodvisnih blogerjev kot tujih agentov, poročajo tuje tiskovne agencije. Kritiki opozarjajo, da bo zaradi zakona prihajalo do kršitev svobode medijev. Izraz tuji agent so uporabljali v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja za oporečniki, ki naj bi jih financirali iz tujine.
Ruski samodržec Vladimir Putin se počuti vse bolj ogroženega s strani medijev, zato je podpisal sporni zakon, ki omogoča označevanje novinarjev in neodvisnih blogerjev kot tujih agentov. Že zakonodaja iz leta 2012 je oblastem omogočila, da kot tuje agente označijo medijske hiše in nevladne organizacije, novi zakon, ki je začel veljati takoj, pa to dovoljuje tudi za posameznike.
Tuji agenti, ki so po definiciji vključeni v politiko in prejemajo denar iz tujine, se morajo registrirati pri ministrstvu na pravosodje, vse objave posebej označiti ter predložiti podrobno dokumentacijo, sicer jim grozi kazen.
Devet mednarodnih nevladnih organizacij, med njimi Amnesty International in Novinarji brez meja, so že opozorili, da nova zakonodaja ne bo prizadela le novinarjev ampak tudi blogerje ter uporabnike spleta, ki dobivajo štipendije ali druge prihodke od medijev. V skupnem sporočilu za javnost so novembra posvarili, da je novi zakon “nov korak za omejevanje svobodnih in neodvisnih medijev” ter “močno orodje za utišanje opozicije“.
Gre za prakso iz sovjetskih časov
Ruski snovalci po drugi strani trdijo, da novi zakon zgolj “izpopolnjuje” obstoječo zakonodajo o tujih agentih, poroča STA. Doslej so v Rusiji kot tuje agente označili organizacijo opozicijskega vodje Alekaseja Navalnega ter medijski hiši Radio Liberty in Voice of America, ki prejemata sredstva iz ZDA. Izraz tuji agent so uporabljali v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja za oporečniki, ki naj bi jih financirali iz tujine.
Rok Kranjc