Namig ruskega poveljnika, da želi Moskva vzpostaviti koridor skozi južno Ukrajino do Pridnestrja, je povečal špekulacije, da bo Vladimir Putin svojo invazijo potisnil v druge države v Evropi. Izjava poveljnika ruskega osrednjega vojaškega okrožja Rustama Minekajeva je bila možni pokazatelj ciljev moskovske vojske in je separatistično enklavo potisnila v pogovor o tem, kaj naj bi Putin storil v naslednjem koraku. Možnost, da se bo Rusija zaradi neuspeha v Ukrajini po “tolažbo” obrnila na Moldavijo, omenjajo tudi nekateri tuji strokovnjaki.
Čeprav Pridnestrje leži znotraj meja Moldavije, prestolnica Kišinjev nima nadzora nad odcepljeno rusko govorečo republiko, ki leži med reko Dnjester in moldavsko-ukrajinsko mejo. Po razpadu Sovjetske zveze je Pridnestrje uveljavilo svojo neodvisnost od Moldavije, kar je sprožilo nasilje in rusko posredovanje. To je “zamrznjeni” konflikt, ki ga Kremelj uporablja kot orodje, s katerim Moldaviji preprečuje prizadevanje za tesnejše vezi z Natom in EU. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da Minekajev komentar naznanja, da je bila invazija Rusije le začetek in da bo Rusija krenila tudi proti ostalim državam. Kljub temu se v tem trenutku zdi to težko izvedljivo zaradi nazadovanja ruske vojske na jugozahodu Ukrajine, saj jim to onemogoča doseganje meje z odcepljeno republiko.
Končni cilj – rekonstrukcija nekdanje Sovjetske zveze
Čeprav ni znano, ali stališče Minekajeva odraža stališče Kremlja, so nekateri analitiki podvomili v rusko sposobnost za tovrstno ofenzivo. Stefan Wolff, profesor mednarodne varnosti na Univerzi v Birminghamu, je za Newsweek povedal, da je za Putina to verjetno posebna priložnost, skladna z njegovo strategijo, da namreč v čim večjem obsegu rekonstruira nekdanjo Sovjetsko zvezo kot rusko vplivno sfero in osnovo za status velike sile Rusije. Po mnenju Daliborja Rohača, nekdanjega analitika in trenutnega uradnika na American Enterprise Institute v Washingtonu DC, je v telesni govorici obrambnega ministra Sergeja Šojguja in Vladimirja Putina opaziti, da ruska “posebna vojaška operacija” v Ukrajini ne poteka po načrtu, kot so si ga zamislili. To je za Ukrajino sicer dobra novica, ne pa toliko za Moldavijo, ki utegne postati Putinova naslednja destinacija, piše Spectator.
Pojavljajo se namigovanja, da Rusija že “prilagaja okoliščine” v Moldaviji
Združene države so po poročanju Washington Posta v torek sporočile, da spremljajo dogodke v Moldaviji, potem ko so tamkajšnje oblasti poročale o več eksplozijah v zadnjih dveh dneh. Te so prizadele radijski center in varnostni štab v odcepljeni regiji, kar je v Moldaviji spodbudilo zaskrbljenost. Moldavski predsednik je sklical tudi sejo varnostnega sveta države in obljubil, da bo preprečil stopnjevanje. Odgovornosti ni takoj prevzel nihče, ukrajinsko obrambno ministrstvo pa je eksplozije v ponedeljek označilo za “načrtovano provokacijo ruskih posebnih služb”. Moldavski urad za politiko reintegracije je dejal, da je bil namen eksplozij oziroma incidenta ustvariti pretveze za zaostrovanje varnostnih razmer v pridnjestrski regiji, ki je ne nadzorujejo ustavne oblasti. Rusi so po poročanju tujih medijev razstrelili tudi edini most čez reko Dnjester v Ukrajini, ki povezuje območje okoli Odese z majhnim delom ozemlja Ukrajine na obali Črnega morja južno od Moldavije. To bi jim omogočilo, da izkrcajo čete v oddaljenem delu Ukrajine in jih premaknejo prek Pridnestrja, da bi bodisi zagotovili nadzor nad Moldavijo bodisi jih uporabili za prihodnje obleganje Odese, ključnega ukrajinskega morskega pristanišča.
Moldavija za Rusijo ne bi bila tako velik izziv kot Ukrajina
Po ruskih neuspelih prizadevanjih za hitro osvojitev ukrajinskega ozemlja je zelo verjetno, da se Rusija obrne tudi proti Moldaviji, sploh glede na podatke, da zaradi revščine, majhnosti in pomanjkanja učinkovite obrambe Moldavije, “posebna operacija” tam dejansko lahko uspe, meni analitik Rohač in dodaja, da je ruska taktika s padalci, ki so pristajali okoli Kijeva, uporabljena predvsem za nadzor množice in ustrahovanje civilistov – manj za dejansko vojskovanje – kar kaže na to, da je Kremelj načrtoval operacijo, podobno zatiranju državljanskih nemirov v Kazahstanu, da bi podprl režim Moskvi prijaznega Kasima Jomart Tokajeva.
Moldavija za Rusijo že od nekdaj geografsko zanimiva
Majhna vzhodnoevropska država Moldavija, stisnjena med Ukrajino in Romunijo, je bila včasih del Romunije. Leta 1940 je bila integrirana v Sovjetsko zvezo. Razpad Sovjetske zveze pet desetletij pozneje je v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja sprožil državljanski konflikt med novo neodvisno Republiko Moldavijo in separatisti v Pridnestrju, ki so želeli ohraniti sovjetske vezi. Pridnestrje, tanek pas zemlje, ki poteka ob meji Moldavije z Ukrajino, ima približno 500.000 prebivalcev. Nobena država – niti Rusija – ne priznava ozemlja kot neodvisnega. Vseeno deluje kot ločena država, pri čemer moldavske oblasti priznavajo, da nimajo nadzora. Ideja o tem, da bi Rusija poskušala vzpostaviti geografsko povezavo s Pridnestrjem, je bila po besedah političnega analitika pri reviji o ruskih zadevah Riddle Antona Barbašina predmet razprave vsaj od devetdesetih let prejšnjega stoletja, Moskva pa že od nekdaj podpira prorusko Pridnestrje z brezplačnim zemeljskim plinom in pokojninskimi dodatki, s čimer ohranja separatistično republiko.
Putin tekmuje s časom
Ukrajinski odpor in odziv Zahoda Rusiji in režimu povzročata hude politične in gospodarske stroške, ki so daleč od kremeljskih načrtov. Pojavljajo se namigovanja, da Putin namerava “razglasiti zmago” 9. maja s ponudbo premirja Zelenskemu, za katerega pa upa, da ga bo po nasvetu Zahoda sprejel. Pridobitev Moldavije skupaj z ukrajinsko Besarabijo tik ob meji z Romunijo bi bila za Putina odličen začetek prihodnjih prizadevanj za prevzem ukrajinske obale Črnega morja, kar je po Rohačevem mnenju nevarna igra, a ne tudi nemogoča glede na Putinova dosedanja dejanja.
Tanja Brkić