fbpx

Putinova zlovešča napoved: Nič več ne bo tako, kot je nekdaj bilo

Slika je simbolična. Foto: (EPA)

Ruski predsednik je v svojem govoru na mednarodnem ekonomskem forumu v Sankt Petersburgu ponovno napadel politične voditelje Evropske unije. Te je obtožil, da plešejo po diktatu nekoga drugega, medtem pa naj bi se v času, ko Rusija izvaja agresijo na Ukrajince, ti oklepali senc iz preteklosti. “Narobe je pričakovati, da bi se lahko nekdo usedel in počakal na čas, ko bodo turbulentne spremembe minile, ko bo spet vse po starem. Ne bo.” Da res ne bo tako, je že pred dnevi potrdil nemški kancler Scholz, ki naj bi Putinu v telefonskem pogovoru dejal: “Če resnično verjameš, da boš lahko ukradel nekaj zemlje in nato upal, da se bodo časi spremenili in bo vse spet postalo normalno, je to napaka.”

Ruski predsednik je v svojem govoru ponovno izjavil, da Rusija ne nasprotuje članstvu Ukrajine v Evropski uniji. Gre za preobrat, saj je namestnik ruskega veleposlanika pri Združenih narodih še pred dnevi trdil, da bi v Moskvi vstop Ukrajine v skupnost evropskih narodov obravnavali isto kot vstop v zvezo Nato. Spomnimo: Ukrajina je bila pred leti blizu podpisa pridružitvenega sporazuma z EU, a se je tedanji ukrajinski predsednik umaknil, zaradi, kot je tedaj povedal, ruskih pritiskov. Umik je nato sprožil serijo dogodkov, ki so se končali z rusko priključitvijo polotoka Krim in vojne na vzhodu Ukrajine, kjer manjše sovražnosti niso prenehale vse do februarske agresije, ko so se razplamtele v vojno, ki smo ji priča danes.

V svojem govoru v Sankt Petersburgu pa je Putin tudi povedal, da se ruska agresija še ne bo kar tako zaključila, njegovo napoved pa potrjuje tudi nadaljevanje ruske agresije v regiji Donbas, kjer se napadi po poročanju ukrajinske vojske nadaljujejo v ključnih mestih Sloviansk in Sievierodonetsk. Rusija trdi, da v tem trenutku obvladuje polovico Donetska, skoraj celotni Lugansk, dve regiji, ki sestavljata večino Donbasa, poroča Voa news.

Blokada žita je vojni zločin
Včeraj je v javnosti odmevala izjava visokega predstavnika EU za zunanje zadeve Borell, ki je dejal, da je blokada izvoza ukrajinskega žita skozi pristaniška na jugu Ukrajine vojni zločin. Rusi se sicer izgovarjajo, da so pripravljeni sprostiti blokado pristanišč, če bi ukrajinska vojska deminirala kritična območja, s čimer pa bi se vojaško izpostavila v primeru desanta na še vedno svobodna območja. Evropska unija sedaj skuša rešiti situacijo. Nemčija namreč pomaga Poljakom in Romunom posodobiti železniško omrežje, prek katerega bi lahko nato prepeljali žito čez mejo in nato v svet. Na vrhu EU se sicer zavedajo, da projekt ne bo povsem rešil težave.

Junija o evropski perspektivi Ukrajine
Evropska komisija je pred dnevi predlagala državam članicam, da Ukrajini podelijo status kandidatke. Kot smo poročali na našem portalu, o tem vprašanju še ni konsenza. Medtem ko podelitev statusa močno podpirajo države na vzhodu Unije, med njimi tudi Slovenija, naj bi nekatere države postavljale dodatne pogoje. Danska in Portugalska naj bi bili najbolj skeptični. Kljub temu so napovedi strokovnjakov optimistične. Nekateri uradniki naj bi sicer neuradno komentirali, da je težko pričakovati, da bodo Ukrajinci ostali praznih rok, še posebej ne po tem, ko so v Kijev že odšli številni evropski voditelji. Odločitev bo padla 24. junija, ko se bodo na Evropskem svetu sestali voditelji držav EU.

Andrej Žitnik