fbpx

Raziskava v Nemčiji pokazala, da se ukrepov ne držijo v “vzporednih družbah”: 90 odstotkov bolnikov s težjim potekom covida ima migrantsko ozadje

Fotografija je simbolična (Foto: epa)

Več kot 90 odstotkov hudo bolnih bolnikov s koronavirusom v Nemčiji ima migrantsko ozadje. Thomas Voshaar, glavni zdravnik v nemški pljučni bolnišnici, je namreč zatrdil, da je raziskava s strani vodilnih zdravnikov pripeljala do ugotovitve, da ima veliko najbolj bolnih bolnikov komunikacijske ovire.

V konferenčnem klicu zdravstvenih strokovnjakov, o katerem poroča Bild, je Thomas Voshaar dejal, da je to vprašanje izpostavil pred ministrom za zdravje Jensom Spahnom, medtem ko je vodja nemškega inštituta za bolezni Lothar Wieler to temo označil za “tabu”. Wieler je dodal, da je število muslimanov na intenzivni negi očitno nad 50 odstotkov, čeprav predstavljajo le okoli pet odstotkov nemškega 83-milijonskega prebivalstva.

Voshaar je tekom konferenčnega klica, 14. februarja letos, dejal, da vladna opozorila o nevarnosti virusa, do migrantskih skupnosti preprosto ne pridejo. Povedal je, da so vrhunski zdravniki podatke z oddelkov za intenzivno terapijo zbirali novembra in decembra lani ter januarja letos, v času največjega drugega vala epidemije. “Po moji analizi je bilo več kot 90 odstotkov intubiranih, najtežje bolnih bolnikov izključno migrantskega porekla,” je dejal po poročanju britanskega Daily Maila in dodal, da so se dogovorili med seboj, da bi morali te ljudi opisati kot “paciente s komunikacijskimi ovirami”. “Zdi se, da ne uspemo priti do njih.”

V vzporednih družbah slabše sprejemajo ukrepe
Wieler je oblasti pozval, naj sodeluje z imami, da bi prišli do muslimanskih skupnosti in zadevo označil za “tabu” in “resničen problem”. “V naši državi obstajajo vzporedne družbe. To se lahko popravi le z ustreznim ozaveščanjem v mošejah, vendar zaenkrat to v praksi ne funkcionira. In to ni dobro,” je prepričan. Wieler je dejal, da je delež muslimanov na oddelkih za intenzivno nego “očitno nad 50 odstotkov”, čeprav predstavljajo le okoli 4,8 odstotka prebivalstva. Na vprašanje Bilda o konferenčnem klicu, Wieler povedanega ni zanikal, je pa to opisal kot “zasebno, neformalno izmenjavo informacij” in ne kot dokončno ugotovitev.

Voshaar je dejal, da so se vsi, s katerimi je govoril o svojih ugotovitvah, vključno z ministrom za zdravje Spahnom, odzvali v smislu “o bog”. Govora o tej problematiki naj bi se marsikdo izogibal, saj se želijo izogniti morebitnim obtožbam v povezavi z rasizmom. Daleč od resnice pa je, da je le v Nemčiji takšno stanje. Tudi v Veliki Britaniji so namreč na račun izvedenih študij prišli do ugotovitve, da je covid-19 najbolj prizadel pripadnike manjšin.

Foto: epa

Nemčija je v prvem valu epidemije relativno dobro odnesla glede števila okužb in smrti. Drugi val je predstavljal zasuk v povsem drugo smer, tako kot tudi marsikje drugje po Evropi. Nemčija je nedavno do 28. marca podaljšala ukrepe za zajezitev virusa. Nemška kanclerka Angela Merkel in predstavniki zveznih dežel so se dogovorili glede postopnega rahljanja ukrepov, pri čemer pa se bo sledilo aktualni epidemiološki sliki. Merklova namreč ne želi, da bi zaradi neprevidnosti po nepotrebnem stopili korak nazaj. V ospredju zajezitve virusa bosta tako še naprej cepljenje in množično testiranje.

Sara Kovač