Nekega večera, ob prelomu iz burnega leta 2022 na 2023, se je v moskovskem stanovanju zbrala zaključena družba. Visok ruski uradnik, obdan s pripadniki kulturne in politične elite, je prijel kozarec in nazdravil navzočim: “Mislim, da pričakujete, da bom nekaj povedal […] Stvari bodo postale veliko težje. To bo trajalo zelo zelo dolgo.” Visoki uradnik, ki je nazdravil navzočim, je Dimitrij Peskov, dolgoletni tiskovni predstavnik predsednika Vladimirja Putina.
Njegove besede so nemudoma ohladile vzdušje na praznovanju. “Neprijetno je bilo slišati njegov govor. Jasno je opozoril, da bo vojna ostala z nami in da se moramo pripraviti na tek na dolge proge,” je povedal eden od dveh gostov tistega večera za Guardian. Številni prisotni v stanovanju so namreč odkrito izrazili nasprotovanje vojne in so se nadejali spodbudnejših besed.
Po uvodnih ocenah Kremlja vojna ne bi smela trajati več kot nekaj tednov. Po enem letu Putinova vlada potiska celotno rusko družbo v vojno stanje in jo pripravlja na nekajletni konflikt. Putin, ki sicer zelo malo javno govori o vojni, jo je nedavno opisal v Burjatiji, eni od republik federacije: “Za nas to ni geopolitična zadeva, ampak vprašanje preživetja ruske državnosti, prihodnjega razvoja države in naših otrok.”
Vojna brez jasnega začetka in predvidljivega konca
Tuji diplomati kot tudi vse šibkejša domača opozicija razvoj dogodkov spremljajo z grozo. “Putin je praktično nehal govoriti o kakršnih koli posebnih ciljih vojne. Prav tako ne ponuja nobene vizije o tem, kako bi lahko izgledala prihodnja zmaga. Vojna nima jasnega začetka in ne predvidljivega konca,” komentira politični analitik Maksim Trudoljubov.
Zahodni uradniki opisujejo, kako so februarja z grozo poslušali Putinov bojni govor. Neki zahodni diplomat v Moskvi je Putinovo sporočilo opisal kot pripravo ruske javnosti na “vojno, ki se nikoli ne konča”. Isti diplomat je še dodal, da je Putinovo vedenje povezano z njegovo nekdanjo profesijo operativca KGB, ki se ne sprašuje o razlogih in ceni svojega početja, temveč je izurjen, da preprosto izpolni nalogo. Drugi komentirajo, da se ruski predsednik izogiba govorjenju o vojni, saj se je ruska vojska v tej precej klavrno odrezala. Vsekakor ne na nivoju druge največje armade na svetu, kot so se ponašali pred začetkom vojne.
“Lažje je ne govoriti o vojnem trudu, ko tvoja vojska ne napreduje, a umik za Putina ni možnost. To bi pomenilo priznanje poraza,” trdi profesor ruske politike na helsinški univerzi Vladimir Geldman. Strokovnjaki ocenjujejo, da se je ruska ofenziva na vzhodu Ukrajine skoraj povsem sfižila, prinesla je namreč minimalni napredek, a za ceno številnih življenj. Strokovne ocene števila ruskih žrtev, ki jih podajajo obramboslovci in obveščevalci, se gibljejo okoli 200 tisoč ubitih ali ranjenih. Več o tem lahko preberete – TUKAJ.
Možnosti za obnovljeno rusko ofenzivo neobstoječe
Po novem letu je bilo v svetovni javnosti veliko govora o obnovljeni ruski ofenzivi, v kateri bi sodelovalo večje število ruskih nabornikov, a ta zaenkrat doslej ni prinesla veliko uspeha ruski strani. “Rusija preprosto nima zmogljivosti za večjo ofenzivo […] ruske sile lahko postopoma dosegajo nekaj dragih zmag, vendar nimajo zmogljivosti za preboj ukrajinske obrambne črte na način, ki bi spremenil potek vojne,” meni ameriški strokovnjak za varnost Rob Lee. Po njegovih ocenah je manj kot 10 odstotkov ruske vojske pripravljene na dejanske ofenzivne operacije. Očitni manjko v sposobnostih želijo sedaj nadomestiti z mobilizacijo dodatnih vojakov in povečanjem števila pripadnikov v vojski iz 1,15 milijona na 1,5 milijona, poroča INDEX.
Uničena civilna družba
Ena izmed žrtev vojne pa je tudi ruska civilna družba. Samo v prvih mesecih vojne, ko so izbruhnili protesti proti vojni, so izvedli več kot 15 tisoč aretacij. Če je bilo ob začetku vojne zaznati odpor s strani tradicionalno pasivne civilne družbe, je sedaj videti, da je ruska družba (vsaj tista, ki je ostala v državi) popolnoma sprejela vojne razmere. “Mnogi v državi so zdaj popolnoma sprejeli, da ta vojna ne bo minila, in verjamejo, da se morajo naučiti živeti v tej realnosti,” je povedal Andrej Kolesnikov, višji sodelavec pri fundaciji Carnegie, ki je proučuje rusko javnost v odnosu do vojne od njenega začetka. Zlom civilne družbe mnogi pripisujejo učinkoviti državni propagandi. Kot opisujejo viri iz ruskih medijskih krogov, je vsa moč države vprežena v širjenje sporočila, da je vojna nujna za rusko identiteto in preživetje. Tudi na Nova24TV smo veliko poročali o ruski propagandi, kako je ta pogosto izrazito preprosta, primitivna in agresivna.
Medtem ko po eni strani svoje državljane prepričujejo, da je vojna nujno potrebna za preživetje države, jim po drugi strani tolmačijo, da je preživetje samih državljanov sekundarnega pomena. “V tej državi nekateri še vedno ne razumejo, koliko bomo morali plačati za zmago v tej vojni. Ljudje v naši državi morajo svojo ljubezen do Rusije plačati z življenjem. To je resno in na to nismo bili pripravljeni,” je dejal Aleksander Dugin, ruski filozof in nekakšen neuradni ideolog vojne. Njegova hči je nekaj mesecev nazaj umrla v bombnem napadu, katerega resnična tarča je bil verjetno on sam. V usodnem trenutku sta zamenjala avtomobile. Sam je sedel v hčerkin avto, on pa v njegovega, v katerem je bila podtaknjena bomba.
Gal Kovač