V nemškem mestu Karlsruhe poteka boj za prihodnost Evrope. Angela Merkel je namreč v govoru na letnem kongresu stranke CDU predstavila svoja skoraj nespremenjena stališča glede migrantske krize. Njena odločitev, da Nemčija ne bo postavila zgornje meje, koliko migrantov je še pripravljena sprejeti, odmeva v konservativnejšem krilu CDU, podmladku stranke in sestrski stranki CSU. Kljub temu so po štirih urah razprave sprejeli njeno resolucijo.
Delegati so nemško kanclerko v začetku sicer sprejeli z bučnim aplavzom, nato pa je marsikaterega delegata prizemljila s svojo nespremenjeno retoriko.
“To je zgodovinski preizkus za Evropo in želim – upam, da lahko rečem, da si tega želimo vsi – da Evropa ta preizkus uspešno opravi,” je dejala Merklova pred približno tisoč delegati.
Angela Merkel je – kljub prepričanju mnogih, da bo vsaj malo popustila zahtevam omenjenih skupin – pozvala Nemčijo k velikim podvigom (očitno večjega števila migrantov), kar naj bilo del nemške identitete.
“Moralna in politična” dolžnost Nemčije kot najmočnejšega evropskega gospodarstva namreč je, da izpolni svojo “humanitarno odgovornost“, je Merklova razložila svojim delegatom, ki bodo danes glasovali še o resoluciji o migrantih.
Podpora resoluciji – lakmusov test podpore
Glasovanje o podpori resolucije o migrantih bi lahko razumeli tudi kot (ne)zaupnico njeni politiki. Resolucija namreč niti z besedo ne omenja zgornjega števila migrantov, ki jih je Nemčija še pripravljena ali sposobna sprejeti, zato bo rezultate možno razumeti tudi kot test podpore.
Po štiriurni razpravi Merklova z dovolj podpore za sprejem resolucije
Delegati so na koncu – po kar štirih urah razprav – sprejeli resolucijo o migracijah. Čeprav v končni verziji še vedno ni zapisano ne omejevanje števila ne zgornja meja beguncev, ki jih bo Nemčija sprejela. Kljub temu je Merklova uspela zbrati večino glasov od 1000 delegatov.
Tudi Orbanov Fidezs o migrantski krizi, vendar popolnoma drugače
Delegati vodilne madžarske stranke so včeraj sprejeli resolucijo o migrantih, vendar s popolnoma drugačno vsebino. Zapisali so, da je promoviranje masovne nezakonite migracije pripeljalo na rob krize, ki ji nismo bili priča od druge svetovne vojne naprej. Trdijo, da je politika EU glede migrantskega vprašanja hinavska in nevarna ter da razlogi za dosedanje ravnanje niso humanitarne narave, liberalne – po njihovem levičarske – stranke pa krizo izrabljajo zaradi “uvoza” novih volivcev levice, ki zadnje čase izgublja podporo, in poceni delovne sile.
Žiga Korsika