Ruska politična opozicija je po sestanku v Berlinu pripravila javno izjavo demokratičnih sil, v kateri so navedli načela, h katerim se zavezujejo. Teh je 5, naslavljajo pa tako notranje politiko Kremlja, torej represivnost režima in imperialistično zunanjo politiko. “Zavezujemo se, da bomo to izjavo podpirali, dokler ne bodo doseženi naši skupni strateški cilji,” je na spletu objavil Mihail Hodorkovski. Javna izjava je bila objavljena 1. maja – do 3. 5. je bilo zbranih več kot 16 tisoč podpisov, število podpornikov pa narašča iz sekunde v sekundo.
Opozicijski medij Meduza.io je na dan objave peticije, ki je dosegljiva TUKAJ, poročal, da te ni podpisal vodja ruske opozicije in politični zapornik Aleksej Navalni kot tudi ne drugi člani njegove ekipe. Razlogov za to ne navajajo.
V taistem mediju še navajajo, da javna izjava ne določa odgovornih za izpeljavo sprememb, ki jih demokratične sile želijo videti v svoji državi. Javna izjava sicer navaja, da naj se podpisniki “vzdržijo javnih konfliktov znotraj demokratičnih in protivojnih gibanj”. Izjava ruskih demokratičnih sil je sicer videti tako:
Izjavljamo svojo zavezanost naslednjim načelom:
1. Vojna proti Ukrajini je zločinska. Ruske čete je treba takoj umakniti z vseh okupiranih ozemelj. Mednarodno priznane meje Rusije je treba obnoviti; vojne zločince – izročiti sodišču, žrtvam agresije pa izplačati odškodnine.
2. Putinov režim je nelegitimen in zločinski. Zato ga je treba odstraniti. Rusijo vidimo kot državo, v kateri so zagotovljene pravice in svoboščine posameznika in kjer uzurpacija državne oblasti ne pride v poštev.
3. Podpiranje imperialistične politike je nesprejemljivo tako znotraj kot zunaj države.
4. Politične zapornike in vojne ujetnike je treba izpustiti, ljudje, ki so bili prisilno razseljeni, morajo imeti možnost, da se vrnejo na svoje domove, in ugrabljene ukrajinske otroke je treba vrniti v Ukrajino.
5. Izražamo solidarnost s tistimi Rusi, ki imajo kljub pošastni represiji pogum, da izrazijo protiputinska in protivojna stališča, in s tistimi desetinami milijonov, ki nočejo sodelovati pri zločinih režima.
Podpisniki te izjave delimo vrednote demokratične družbe in spoštljivega sodelovanja, priznavamo človekove pravice in svoboščine ter načela različnosti in enakosti ter ne sprejemamo diskriminacije.
V tem tragičnem času razglašamo naše strateške cilje: končati agresijo na Ukrajino in vzpostaviti svobodno, pravno urejeno Rusijo, ki bo temeljila na načelih federalizma. Da bi to dosegli, menimo, da je potrebno naše delovanje tesneje usklajevati.
Si svetovna javnost lahko obeta spremembo režima?
Ruska opozicija obstaja znotraj države, kjer so njeni najglasnejši glasovi za zapahi ali jih nadzirajo represivni organi, ali pa zunaj države, kjer je relativno neučinkovita. Zaradi tega so se v javnosti že kmalu po objavi petih načel pojavila vprašanja o učinkovitosti tovrstnih deklaracij. A kot spomni nekdanji poslanec Dume Mark Feigin, zgodovina priča ravno o takšnem scenariju. Revolucija leta 1917 je precedens za voditelje emigrantske opozicije – zlasti Vladimirja Lenina in njegovih boljševikov – ki so prevzeli oblast, ko se je država pogrezala v kaos. Ali se bo podobna priložnost pojavila tudi za liberalno opozicijo, je težko špekulirati, poroča Bulwark. Feygin se pri svojih razmislekih, čeprav s precejšnjo mero cinizma, ponovno opira na Leninove razmisleke o tranziciji iz imperialne v državljansko vojno. A če bi se režim v Rusiji dejansko destabiliziral do te mere, da bi izbruhnili spopadi med skupinami znotraj države, bi to bila verjetno večja priložnost za akterje, kot so Jevgenij Prigožin, z vojsko plačancev, in ne za liberalne oporečnike tipa Khodorkovsky.
Gal Kovač