fbpx

S kmeti na Nizozemskem ni šale; ti ne popuščajo svoji vladi

Kmetje že več tednov protestirajo, odlagajo gnoj in smeti na avtoceste, s traktorji blokirajo skladišča supermarketov in se hrupno zbirajo pred hišami politikov. (Foto: epa)

Nemirni protesti nizozemskih kmetov proti vladnim podnebnim načrtom so povzročili razburjenje doma in v tujini, pri čemer so jih podprli tudi ostali po vsem svetu, celo nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Kmetje se že več tednov upirajo, odlagajo gnoj in smeti na avtoceste, s traktorji blokirajo skladišča supermarketov in se hrupno zbirajo pred hišami politikov. Nasprotujejo namreč načrtom za zmanjšanje emisij dušika na Nizozemskem – drugi največji izvoznici kmetijskih pridelkov na svetu za ZDA – z zmanjšanjem števila živine in zaprtjem nekaterih kmetij.

Nizozemski kmeti so preprečili dostavo iz trgovin z živili, razmazali gnoj pred domom kmetijskega ministra in blokirali avtoceste z balami sena in pnevmatikami. “To je tisto, kar dobiš, ko tako zelo razjeziš ljudi,” je za tuje medije povedala dejala Sieta van Keimpema, sekretarka Obrambnih sil kmetov (FDF), ko je skupina začela nov krog demonstracij.

Majhna Nizozemska zaradi industrializiranega kmetovanja proizvede ogromne količine hrane, vendar za ceno tega, da je ena največjih emisij toplogrednih plinov v Evropi. To še posebej velja za dušik, za katerega so večinoma krivi gnojila na osnovi amonijaka in goveji gnoj. Kmetijstvo je odgovorno za 16 odstotkov vseh nizozemskih emisij, pri čemer ravno dušikovi plini igrajo pomembno vlogo pri globalnih podnebnih spremembah, ta pa je še posebej močan toplogredni plin, saj je več kot 300-krat učinkovitejši pri zadrževanju toplote v ozračju kot ogljikov dioksid.

Besni kmetje se počutijo zaslepljene
Protesti so se pričeli po tem, ko je junija Nizozemska razkrila vodilni cilj, da do leta 2030 prepolovi emisije plinov in drugih dušikovih spojin, ki izvirajo iz gnojil, da bi se spopadla z njihovimi vplivi na okolje in podnebje. Vlada je napovedala neizogibno tranzicijo za kmetijstvo, kmetom pa so dali na izbiro, da zmanjšajo sproščanje dušikovih spojin s tem, da spremenijo način vodenja krav, vendar naj bi cilj Nizozemske zahteval tudi 30-odstotno zmanjšanje celotnega števila živine, kar pomeni, da številnim farmam grozi propad oziroma zaprtje. Kmetje besnijo.

Kmetje zahtevajo, da vlada ponovno razmisli o načrtu, preden bo kasneje letos postal zakon. Kmetje se počutijo zaslepljene, saj so jih vlade desetletja spodbujale k povečanju donosa, medtem ko se druge industrije, ki prav tako močno onesnažujejo, še niso soočile s tako strogimi okoljskimi pravili. Menijo, da se jih vlada želi znebiti, piše Times.

Stiska kmetov sproža trdo razpravo o podnebnih ukrepih, katere posledice presegajo Nizozemsko. V zadnjih tednih je potekal val solidarnostnih protestov od Nemčije do Kanade. Nekatere so organizirali ljudje, ki na ukrepe gledajo kot na napad na pravice delavcev in mala podjetja. Vmešali pa so se tudi skrajni desničarji in teoretiki zarote.

Okoljska sprememba vpliva na kmete povsod po svetu
Nizozemska je znana po visoko produktivni kmetijski industriji. Po vrednosti je četrti največji svetovni izvoznik mleka in drugi največji skupni izvoznik hrane, takoj za ZDA. Nizozemci zaslužijo več s kmetijstvom kot Brazilija – država, katere ozemlje je 205-krat večje. Drzna nizozemska kmetijska politika, ki se ukvarja z več okoljskimi problemi hkrati in vključuje 25 milijard dolarjev vreden sklad za pomoč provincam in kmetom pri prehodu, vendar je za kmete ukrep nejasen, saj vlada ni pojasnila, kako bo sredstva razdelila in ali bodo kmetije obstale, kar je le še podžgalo jezo kmetov.

Novi cilji vlade so razjezili tudi španske kmete. (Foto: epa)

Protesti nizozemskih kmetov so verjetno največji upor proti okoljski ureditvi kmetijstva, ki ga je svet videl v dobi podnebnih ukrepov, vendar so podobne napetosti tudi drugod po svetu. Kmetje v Španiji, na Irskem in Novi Zelandiji so v zadnjih nekaj letih organizirali demonstracije v svojih prestolnicah, da bi izpodbijali zelene reforme.

Tanja Brkić