Predsednik makedonskih socialdemokratov (SDSM) Zoran Zaev je pred dnevi od predsednika države, Gjorgeja Ivanova, po več mesecih negotovosti vendarle prejel mandat za sestavo vlade z albanskimi strankami, makedonski parlament (sobranje) pa bo o novi vladi po napovedih odločal že danes, najkasneje pa v sredo do polnoči. Makedonski parlament sicer šteje 120 članov, ker pa ima Zaev samo še 62 glasov, to pomeni, da bo lahko oblikoval zelo šibko vlado, ki pa pri makedonskih volivcih, sodeč na zadnje javnomnenjske raziskave, uživa precej manjšo podporo v primerjavi z zelo močno opozicijo. Del opozicije bo tudi dosedanja vodilna vladna stranka VMRO-DPMNE, ki je bila v Makedoniji na oblasti zadnjih 11 let, zmagala pa je tudi na lanskih državnozborskih volitvah.
Še vedno ni povsem jasno, ali bo Zoran Zaev dejansko dobil zadostno podporo 62 poslancev (za vzpostavitev vlade po ustavi potrebuje najmanj 61 glasov), saj njegovo stranko pretresajo obtožbe o korupciji, prav tako se tudi znotraj t. i. nove koalicije pojavlja vse več trenj. Pred dnevi se je tako močna albanska stranka Besa že odločila, da bo ostala v opoziciji, tudi v drugi najvplivnejši albanski stranki DUI pa so nekateri zelo skeptični, če je sploh pametno oblikovati vlado s socialdemokrati, ki so jim na zadnjih volitvah, zaradi dvojne igre, ki jo je igral Zaev, ukradli veliko število glasov. Poznavalci razmer tako menijo, da je država še daleč od konca politične krize, nekdanji namestnik vodje agencija CIA za Balkan, Steven Mayer, pa celo meni, da se bodo pod vodstvom Zaeve koalicije v Makedoniji celo na novo risale državne meje.
Kot poročajo makedonski mediji, naj bi vlada Zorana Zaeva štela 25 članov, makedonsko diplomacijo pa naj bi v prihodnje vodil karierni diplomat in nekdanji veleposlanikov ZDA, Nikola Dimitrov. Radmila Sekerinska naj bi prevzela vlogo ministrice za obrambo, medtem ko naj bi bil Oliver Spasovski izbran za ministra za notranje zadeve. Omenjeni trije prihajajo iz vrst socialnih demokratov (SDSM). V novi vladi bodo močno zastopani tudi Albanci. Za približevanje Makedonije Evropski uniji bo tako pristojen Bujar Osmani iz albanske stranke DUI, ki bo imela sicer v novi vladi skupno štiri člane, med njimi tudi namestnika premierja. Zavezništvo Albancev bo imelo dva ministra – za zdravje in lokalno upravo.
Full list of the proposed #Macedonia Government. The bad, the ugly and, well, that about covers it.. – https://t.co/3b0o4oWElE
— Cvetin Chilimanov ////////// (@Cvetin) May 29, 2017
Besa ostaja v opoziciji, nesojenega mandatarja Zorana Zaeva podpira “le” še 62 poslancev v sobranju
Še pred verjetnim torkovim oblikovanjem vlade je iz “navidezne” koalicije izstopila stranka Besa, saj so nesoglasja z drugo albansko stranko, DUI, prevelika. Z Beso je imel Zaev v sobranju 67 glasov, zdaj pa se bo moral zadovoljiti z glasovi samo 62 poslancev. 49 jih sicer prihaja iz vrst SDSM, deset iz DUI, medtem ko bo tri glasove verjetno prispevala stranka Zavezništva Albancev. A čeprav nekateri poznavalci razmer na Balkanu menijo, da se utegne Makedonija z novo vlado vendarle izvleči iz globoke politične krize, ki traja že dobri dve leti, pa naš sogovornik, novinar makedonske državne tiskovne agencije Cvetin Čilimanov, meni, da je makedonska politika še daleč od normalizacije razmer.
Zaev je stranko Besa pozval, naj v torek oz. sredo, ko bo v sobranju po napovedih oblikovana nova makedonska vlada, vendarle glasuje za novo koalicijo, a je pet poslancev svojo podporo vodji SDSM odreklo. Spor Bese s stranko DUI je prevelik, tudi zato, ker sodeč na zadnje javnomnenjske raziskave obema strankama zelo dobro kaže pred naslednjimi volitvami. Besa bi kaj lahko stranki DUI prevzela primat najmočnejše stranke albanske manjšine, zato se je odločila odpovedati celo dogovoru iz Tiranske platforme. “V Besi so ocenili, da je bolje, da ostanejo v opoziciji in napadajo DUI, kako so skorumpirani,” pravi naš sogovornik Čilimanov.
Desnica do nadaljnjega bojkotira delo parlamenta, dokler ga bo vodil nelegalno izvoljeni terorist Talat Xhaferi
Po makedonski ustavi ima sicer Zoran Zaev čas do srede opolnoči, ko poteče zadnji rok, do katerega mora sestaviti novo vlado, sicer mora predsedniku Ivanovu vrniti mandat. Konservativna stranka VMRO-DPMNE, ki je v Makedoniji vladala od leta 2006, bo do nadaljnjega bojkotirala delo makedonskega parlamenta, saj njegovega predsednika Talata Xhaferija ne priznava, ker je bil izvoljen na način puča, kar je popolnoma v nasprotju z makedonsko zakonodajo. Vseeno bodo v torek in sredo nekateri poslanci desnice bržkone navzoči v parlamentu, kjer bodo poskušali Zaeva prepričati, naj popusti in dovoli razpisati nove predčasne parlamentarne volitve, ki bi jih izvedli skupaj z lokalnimi volitvami, saj je mandat županom občin potekel že lani, a zaradi politične krize novih volitev še ni bilo. SDSM pa si novih volitev nikakor ne želi, saj bi stranka z veliko gotovostjo doživela velik poraz. Socialni demokrati bodo tako poskušali z lokalnimi volitvami odlašati kar se da dolgo.
“Težko si je predstavljati, da bi oblikovanje nove vlade pomenilo konec politične krize v Makedoniji. Opozicija bo imela med ljudmi precej večjo podporo, kot vlada, edini scenarij, po katerem si bi nova vlada lahko kupila več časa, pa bi bila podpora iz tujine. Gre za podporo iz politične solidarnosti, kjer prednjači predvsem stranka Federice Mogherini iz Italije, glasni so tudi slovenski socialdemokrati na čelu s Tanjo Fajon,” nam je v telefonskem pogovoru iz Skopja ponovno razložil Čilimanov. Nova vlada si sicer želi evropskega približevanja, pa tudi članstva v zvezi NATO, a bo to težko izvedljivo, saj so takšne želje močno odvisne od dobre volje Grčije, ki pa je v preteklosti Makedoncev rada “ponagajala”.
Če Zaev ne bo spoštoval pisne obljube, ki jo je dal predsedniku Ivanovu, se Makedoniji obeta oboroženi spopad
Čilimanov nam je še pojasnil, da je predsednik Ivanov mandat Zaevu podelil pod pritiskom nekdanje ameriške administracije (novega predsednika ZDA Donalda Trumpa naj Balkan niti ne bi zanimal), pa tudi zaradi želje, da bi se politična kriza v Makedoniji umirila. Ivanov se zelo dobro zaveda, da bi socialni demokrati na vzporedni skupščini, tako kot so izglasovali Talata Xhaferija za predsednika Sobranja, samovoljno brez mandata izvolili tudi vlado. “Ivanov je dobil vsaj to pisno garancijo, da SDSM ne bo izvajal Tiranske platforme, če pa po naključju socialni demokrati dogovor prekršijo, bi to pomenilo močno poslabšanje razmer, morda celo oboroženi spopad,” možnosti vojne ne izključuje naš sogovornik.
V primeru, da bi se Zaev dejansko zarotil proti lastni državi, bi se na ulice Skopja in drugih velikih makedonskih mest vrnili protestniki, ki so trenutno svoja zborovanja pred zgradbo skupščine do nadaljnjega preklicali. Namreč, izvajanje Tiranske platforme bi pomenilo skorajšnje oblikovanje tretje albanske države na Balkanu, s tem novo risanje meja, o čemer vse bolj na glas govorita voditelja Albanije in Kosova, takšna politika pa bi vodila v novo katastrofo na Balkanu.
Najprej pa mora Zaev dejansko postati mandatar, Čilimanov ne izključuje možnosti novega zapleta, saj je zmagovalna albanska stranka DUI na račun socialnih demokratov na decembrskih volitvah izgubila veliko število svojih volivcev. “Poraja se vprašanje, kako pametna poteza za DUI bi to sploh bila, če bi oblikovala koalicijo s SDSM. Nič bližje nismo stabilni situaciji, nič bližje nismo stabilni makedonski vladi,” je še dodal Čilimanov.
Luka Svetina