Ste vedeli, da na svetu obstajajo skupine ljudi, ki se zavzemajo za detabuizacijo kanibalizma? Ti menijo, da bi našo prehrano morali prilagoditi človeškemu mesu, saj bi tako zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida in številčne svetovne populacije ljudi.
Kanibalizem se pojavlja v vseh razredih vretenčarjev, je zapisal raziskovalec ameriškega prirodoslovnega muzeja Bill Schutt v knjigi z naslovom Kanibalizem: Popolnoma naravna zgodovina. Po diskusiji o tem, katera vina gredo najbolje skupaj s človeško panceto, se je spraševal, če bi lahko pomanjkanje hrane in prenatrpanost imela vpliv na to, da pričnemo jesti drug drugega. New York Times je sicer knjigo nedavno označil kot “osvežujočo”.
Družboslovci o družbenem pomenu
Poleg tega so raziskovalci Univerze Kalifornije v San Diegu leta 2017 razglasili, da ker lahko kanibalizem pomaga omejiti širjenje bolezni pri nekaterih vrstah, nam lahko koristi tudi to. “Preoblikujmo paradigmo glede kanibalizma,” so pozvali raziskovalci. Medtem ko znanstveniki dejansko raziskujejo prehranjevanje s trupli, so družboslovci zaposleni z razmišljanjem o njegovem kulturnem pomenu. Lani je bila na Univerzi v Warwicku organizirana konferenca z naslovom “Ugrizni sem in tja”, na kateri so bile teme “Pomagaj sebi: Avtofagija kot odgovor na globalno krizo”, “Kanibalizem in intimnost” ter “Etična oblika hrane”, kjer so razpravljali o kanibalizmu v sodobni špekulativni fikciji, poroča Russia Today.
Kljub prepričevanju opazovanih oseb z več moralnimi in etičnimi argumenti v prid kanibalizmu, so avtorji raziskovalnega prispevka izpostavili, da ne glede na okoliščine ti subjekti nočejo jesti človeškega mesa. Vendar so vseeno ponudili žarek upanja za avtofagiste, pri tem so namreč opozorili, da bi se morali biti sposobni prilagoditi človeškemu mesu, če bo to potrebno. Čeprav se marsikdo posmehuje idejam akademikov, ki so navsezadnje plačani, da si izmišljajo abstraktne ideje in objavljajo neopazne raziskovalne prispevke, njihove ideje počasi prodirajo v medije in nato v našo kulturo. Zamisel, da bi žuželke lahko nadomestile meso kot dober vir hrane, je bila desetletja stvar znanosti in akademij. Ob tem antropologi trdijo, da naše odbijanje prehranjevanja s krilatimi, letečimi in plazečimi bitji ne predstavlja nič druga kot družbeni konstrukt, ki ga je treba obrniti.
Tako kot so nekateri pričeli uživati žuželke, je mogoče, da se bo enako zgodilo s kanibalizmom. Ne glede na to, ali se bo tabu porušil na podlagi počasnega in vztrajnega dela akademikov ali pa zgolj na podlagi vplivneža, ko bo človeško meso stopilo v glavni tok, morda ne bo dolgo, preden se bo na tisoče ljudi pripravilo za prvi zalogaj.
Hana Murn