Rusija in Ukrajina skupno proizvedeta 29 odstotkov vsega izvoženega žita na svetu. Trenutno dogajanje v Ukrajini pa bi po mnenju analitikov posledično prizadelo tudi afriške in azijske države, ki so žito za lastne potrebe v velikih količinah uvažale ravno iz Rusije in Ukrajine. Vojna je ravno tako pognala v zrak cene, ki so bile že tako zasoljene zaradi koronakrize in z njo povezanih težav v dobavni verigi, zaradi česar naj bi kruh v določenih državah postal luksuzna dobrina.
“Dolga vojna v Ukrajini bi lahko vplivala na julijsko žetev žita in s tem na svetovne zaloge,” je za Al-Jaziro povedal predavatelj Bližnjevzhodne politike na Univerzi v Londonu, Karabekir Akkoyunlu.
Države na Bližnjem vzhodu po poročilih ameriškega kmetijskega ministrstva uvozijo več kot 36 milijonov ton žita na leto, pretežno iz Rusije in Ukrajine. V zadnjih letih je kar 20 odstotkov vsega žita na svetovnem trgu prišlo iz Rusije. Ukrajina ni daleč zadaj in je peta največja izvoznica žita na svetu. Rusija na istem seznamu zaseda tretje mesto. Skupaj dve državi zagotavljata kar 29 odstotkov vseh izvoženih zalog žita, 19 odstotkov vse izvožene koruze in kar 80 odstotkov vsega izvoženega sončničnega olja.
Konec dolarizacije svetovnega trga
Dodatne komplikacije z dobavo naj bi povzročalo izključitev Rusije iz sistema SWIFT in ostale sankcije zahodnih držav, a to je zgolj začasno. Izključitev Rusije iz Združenja za svetovno medbančno finančno telekomunikacijo v resnici pomeni, da bodo države globalnega juga, ki se za svoje preživetje zanašajo na uvoz žita iz Rusije prisiljene sprejeti v Rusiji že vzpostavljeno alternativo SWIFT, imenovano SPFS. Govori se celo o povezovanju ruskega SPFS in kitajskega CIPS. To pa posledično pomeni konec dolarizacije svetovnega trga.
Po podatkih Svetovnega programa za hrano Združenih narodov (WFP) Turčija iz Ukrajine in Rusije uvozi kar 85 odstotkov vseh poljščin. Pri WFP poudarjajo, da Turki morda še zmorejo nastalo vrzel zakrpati z domačimi pridelki, a bo to pomenilo rast cen. Astronomska rast cen v državi naj bi botrovala tudi vedno manjši priljubljenosti turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana pred volitvami.
Egipt, ki je v času antike veljal za žitnico rimskega imperija, je te dni odvisen od uvoza ruskega žita. Samo v letu 2021 je kar 70 odstotkov vsega v Egipt uvoženega žita prišlo iz Rusije. To so 4,2 tone žita v vrednosti 1,2 milijarde dolarjev. 10 odstotkov žita so Egipčani v lanskem letu kupili od Ukrajine. Egipt ima sto milijonov prebivalcev.
Nas čaka nova pošiljka migrantov?
Podobno je tudi s Tunizijo, ki je v zadnjih letih iz Ukrajine uvozila med 50 in 60 odstotki vsega žita. Tunizijske oblasti so zaradi naraščajočih cen že sporočile, da niso zmožne plačevati za nove pošiljke. Podobno se na uvoz žita iz Rusije in Ukrajine zanašajo še Maroko, Libanon, Jemen, Sudan, Alžirija, Libija, Bangladeš in Pakistan, kar bi lahko pomenilo, da bodo pred evropskimi vrati poleg ukrajinskih beguncev še ostali migranti iz Afrike in Azije. V teoriji naj bi se te države za nove pošiljke žita obrnile na Urugvaj, Romunijo, Bolgarijo, Argentino, Francijo in Poljsko. V praksi vemo, da bo prej prišel migrant do Evrope, kot pa žito na drug konec sveta.
Ivan Šokić