Šef Nata v ameriškem kongresu: Trumpove zahteve državam članicam, da več denarja namenijo obrambi, obrodile sadove

Šef Nata Jens Stoltenberg (vir: twitter)

Na predvečer častitljive obletnice je generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg nagovoril zbrane člane ameriškega kongresa, kar je čast, ki jo doživi le malo državnikov. Izbranci ameriškega ljudstva so mu namenili ljubezniv sprejem, govoru pa je poleg predsednice predstavniškega doma, demokratke Nancy Pelosi in podpredsednika ZDA Mika Pencea prisostvovalo tudi 29 zunanjih ministrov držav članic Nata.

“Pretekli uspehi niso zagotovilo za prihodnje uspehe. Prav tako si moramo iskreno priznati, da se na obeh straneh Atlantika sprašujejo o moči našega zavezništva. In da, razlike obstajajo,” je povedal Stoltenberg.

V svojem nagovoru je poudaril pomen vloge, ki so jo imele ZDA v minulih sedemdesetih letih kot pogonski motor zavezništva, a istočasno omenil tudi predvsem politične prednosti, ki so jih bile zaradi tega deležne. Tako je izpostavil veliko število političnih zavezništev in prijateljstev, kar naj bi pripomoglo k večji varnosti v zahodni hemisferi.

Kolikor enotnosti, toliko razhajanj
Pripomnil je tudi, da med zavezniki obstajajo določena nasprotja glede različnih zadev, med katerimi velja omeniti Afganistan in kibernetski terorizem. “Premagali smo pretekla nesoglasja, ki so se pojavila med nami. Prav tako bomo morali razrešiti naša sedanja razhajanja. Soočeni smo z velikim izzivi, s katerimi se nihče ne more spopasti sam.”

Govor Jensa Stoltenberga v ameriškem kongresu (Vir: Twitter)

Stoltenberg je med izzivi omenil predvsem odvračanje ruske grožnje, čeprav se ameriški predsednik dan poprej ob njegovem sprejemu v Beli hiši s tem ni eksplicitno strinjal. Kljub ruski kršitvi pogodbe o prepovedi raket srednjega dosega vojaško zavezništvo v Evropi ne bo namestilo novih jedrskih raket, saj si ne želijo nove hladne vojne. Ob tem je Stoltenberg izpostavil, da je zveza Nato “ne samo najdaljše obstoječe zavezništvo v zgodovini, ampak je tudi najuspešnejše, ker se je hladna vojna v Evropi končala brez izstreljenega strela”.

Po Trumpovem pozivu članice izdatno povečale izdatke za obrambo
“Zavezniki morajo nameniti več denarja za obrambo. To je bilo jasno sporočilo predsednika Trumpa,”
je po poročanju Fox Newsa povedal Stoltenberg in dodal, da je sporočilo predsednika Donalda Trumpa imelo resničen učinek na zaveznike. Zaradi Trumpove retorike naj bi zavezniki v zadnjih dveh letih povečali izdatke za obrambo za 41 milijard dolarjev, do lelta 2020 pa naj bi se ta številka dvignila na 100 milijard.

Donald Trump in Jens Stoltenberg (Vir: Twitter)

Ameriški predsednik je v preteklosti izrazil dvome o zvezi Nato, zaradi nepripravljenosti izpolnjevanja zavez evropskih držav članic. Trumpu se ni zdelo pravično, da ZDA za obrambo nameni 3,5 odstotka BDP, medtem ko dobršen del držav članic ne dosega niti dogovorjenih dveh odstotkov BDP. New York Times je v januarju poročal, da je Trump v letu 2018 večkrat nakazal, da bi se lahko ZDA umaknile iz zveze Nato, če bi ostale članice nadaljevale z zanemarjanjem lastnih obrambnih proračunov.

I. Š.

  • Ryuk

    Naše lewičarske vlade jim še ni uspelo disciplinirati.

  • Olga101

    Bravo Trump! Najbolj bi se morali ravno Nemci zavedati ameriškega zavezništva! Spomnijo naj se, kajšen je bil zahodni del Nemčije,ki je bil pod ameriškim nadzorom in razdejanje na vzhodu, ki so jim ga pustili Rusi, ki so nadzirali in uničili vzhodni del! Danes pa želi ravno Nemčija z Metko narediti iz Evrope razdejanje, enako vzhorpdni Nemčiji z preganjanjem demokracije in uvozom islamistično divjakov!

  • Darth Vader

    Zlorabe FISA nalogov in zločini Clintonovih, vse bo preiskovano trdi predsednik Donald J. Trump.
    Predsednik Trump je v ekskluzivnem obširnem intervjuju v sredo zvečer za Fox News za oddajo “Hannity” obljubil, da bo javno objavil polne in neredaktirane Foreign Intelligence Surveillance Act (FISA) naloge in sorodne dokumente, ki jih je uporabil FBI za preiskavo njegove kampanije. Dejal je tudi, da želi “priti do dna” kako se je dolgotrajna zgodbica o ruskem vmešavanju začela.

    Trump je povedal novinarju Sean Hannityu, da so mu njegovi odvetniki v preteklosti odsvetovali, da ne naredi tega dramatičnega koraka zaradi strahu, da bi bilo to lahko oviranje pravice. “Imam načrte da odstranim oznako zaupno in objavim. Absolutno imam načrte, da to razkrijem.” je dejal Trump. “Imam kar nekaj talentiranih ljudi, ki delajo zame, odvetnike, res niso hoteli, da to storim na začetku.”

    Trump je prav tako obtožil odgovorne osebe FBI “izdaje” – ostro je obsodil bivšega direktorja FBI James Comey-a, ki je “grozen človek”, bivšega direktorja CIA John Brennana kot potencialno duševno motenega ter predsednika demokratskega House Intelligence Commiteeja Adam Schiffa kot kriminalca. Redaktirane verzije FISA dokumentov, ki so že bile obljavljene do sedaj, razkrivajo, da se je FBI ekstenzivno zanašal na dokumente, ki so bili fabricirani s strani Christopher Steela – anti-Trumpovski bivši britanski vohun, ki je delal za podjetje, katerega je financirala predsedniška kampanija Hillary Clinton in DNC (Democratic National Committee), zato da so nadzirali trumpovega pomočnika Carter Pagea. Vsaj en višji uradnik je imel pomisleke glede zanesljivosti Steela, sodeč po SMS sporočilih, ki jih je ekskluzivno pridobila televizijska mreža Fox News. več: https://ambasador21.wordpress.com/2019/03/31/trump-najavil-veliko-ofenzivo-proti-poizkusu-drzavnega-udara-globoke-drzave/

  • Darth Vader

    Ko so bili nacisti končno poraženi in potem, ko je majhen možakar s pedofilskimi brki storil to, kar bi moral storiti nekaj desetletij prej (samomor), se je pojavila nova grožnja: Komunistična širitev v Evropo. Da se se zoperstavili temu, so se ZDA ter takrat 11 drugih zahodnih držav sestale, popili so nekaj starega škotskega Whiskeya, pokadili so nekaj cigaret (takrat so bile še vedno dobre za nas) ter nemudoma ustanovile North Atlantic Treaty Organisation (NATO). Ideja je bila preprosta in elegantna: Varovanje Severne Amerike in evropskih držav pred napadom, primarno pred USSR. Severno-atlantski
    sporazum navaja:

    “Kakršni koli in vsi napadi, ki so uperjeni proti katerikoli državi članici NATO, se smatrajo za napad na vse članice. Vkolikor se napad zgodi, vsaka članica pride na pomoč državi ali državam, ki so napadene, z vsemi razpoložljivimi sredstvi, vključno z uporabo vojaške sile, zato, da reši napadeno članico in vzdržuje stabilnost severno-atlantske regije.”

    Kot odziv na formiranje NATO je jezi Ivan s svojim srpom in kladivom stolkel skupaj svoje povezane komunistične narode v Vzhodni Evropi ter 1955 leta ustanovil nasprotno povezavo – Waršavski Pakt. Ta je bil sestavljen iz USSR ter nekaj držav katere, če smo iskreni, so ruskiji uspeli izmakniti umikajočim se nacistom proti koncu druge svetovne vojne. Tako se je začela hladna vojna, ko je skoraj vsak evropski narod padel v enega od teh dveh, nasprotnih taborov. Tisti v NATO in tisti v Waršavskem Paktu.

    Mrtvi iz druge svetovne vojne niso še bili dolgo pokopani, ko je NATO začel besno graditi vojaške baze in razne obrambne sisteme, načrtovane za kontriranje Ivanu in njegovi vrsti. Ruskiji pod Waršavskim Paktom, so storili enako. Tako se je začela “Hladna Vojna” in do padca berlinskega zidu leta 1989 svet ni vedel da je USSR popolnoma in absolutno bankrotirana. S padcem berlinskega zidu je svet to spoznal. več: https://ambasador21.wordpress.com/2019/04/04/konec-nato-in-kaj-to-pomeni/

  • freedomfighter

    To je bila ena bolsih trumpovih potez

  • xtc

    Slo D in Franceki niso ravno vzor.

  • Janez Pavel Kanc

    Ah ja, vojaško ekonomski – kompleks se more napajati z denarjem, da ne bji ameriško – judovska orožarska klika obubožala.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!