Šef Nata v ameriškem kongresu: Trumpove zahteve državam članicam, da več denarja namenijo obrambi, obrodile sadove

Šef Nata Jens Stoltenberg (vir: twitter)

Na predvečer častitljive obletnice je generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg nagovoril zbrane člane ameriškega kongresa, kar je čast, ki jo doživi le malo državnikov. Izbranci ameriškega ljudstva so mu namenili ljubezniv sprejem, govoru pa je poleg predsednice predstavniškega doma, demokratke Nancy Pelosi in podpredsednika ZDA Mika Pencea prisostvovalo tudi 29 zunanjih ministrov držav članic Nata.

“Pretekli uspehi niso zagotovilo za prihodnje uspehe. Prav tako si moramo iskreno priznati, da se na obeh straneh Atlantika sprašujejo o moči našega zavezništva. In da, razlike obstajajo,” je povedal Stoltenberg.

V svojem nagovoru je poudaril pomen vloge, ki so jo imele ZDA v minulih sedemdesetih letih kot pogonski motor zavezništva, a istočasno omenil tudi predvsem politične prednosti, ki so jih bile zaradi tega deležne. Tako je izpostavil veliko število političnih zavezništev in prijateljstev, kar naj bi pripomoglo k večji varnosti v zahodni hemisferi.

Kolikor enotnosti, toliko razhajanj
Pripomnil je tudi, da med zavezniki obstajajo določena nasprotja glede različnih zadev, med katerimi velja omeniti Afganistan in kibernetski terorizem. “Premagali smo pretekla nesoglasja, ki so se pojavila med nami. Prav tako bomo morali razrešiti naša sedanja razhajanja. Soočeni smo z velikim izzivi, s katerimi se nihče ne more spopasti sam.”

Govor Jensa Stoltenberga v ameriškem kongresu (Vir: Twitter)

Stoltenberg je med izzivi omenil predvsem odvračanje ruske grožnje, čeprav se ameriški predsednik dan poprej ob njegovem sprejemu v Beli hiši s tem ni eksplicitno strinjal. Kljub ruski kršitvi pogodbe o prepovedi raket srednjega dosega vojaško zavezništvo v Evropi ne bo namestilo novih jedrskih raket, saj si ne želijo nove hladne vojne. Ob tem je Stoltenberg izpostavil, da je zveza Nato “ne samo najdaljše obstoječe zavezništvo v zgodovini, ampak je tudi najuspešnejše, ker se je hladna vojna v Evropi končala brez izstreljenega strela”.

Po Trumpovem pozivu članice izdatno povečale izdatke za obrambo
“Zavezniki morajo nameniti več denarja za obrambo. To je bilo jasno sporočilo predsednika Trumpa,”
je po poročanju Fox Newsa povedal Stoltenberg in dodal, da je sporočilo predsednika Donalda Trumpa imelo resničen učinek na zaveznike. Zaradi Trumpove retorike naj bi zavezniki v zadnjih dveh letih povečali izdatke za obrambo za 41 milijard dolarjev, do lelta 2020 pa naj bi se ta številka dvignila na 100 milijard.

Donald Trump in Jens Stoltenberg (Vir: Twitter)

Ameriški predsednik je v preteklosti izrazil dvome o zvezi Nato, zaradi nepripravljenosti izpolnjevanja zavez evropskih držav članic. Trumpu se ni zdelo pravično, da ZDA za obrambo nameni 3,5 odstotka BDP, medtem ko dobršen del držav članic ne dosega niti dogovorjenih dveh odstotkov BDP. New York Times je v januarju poročal, da je Trump v letu 2018 večkrat nakazal, da bi se lahko ZDA umaknile iz zveze Nato, če bi ostale članice nadaljevale z zanemarjanjem lastnih obrambnih proračunov.

I. Š.