fbpx

Sekretar madžarske vlade za mednarodno komuniciranje Zoltan Kovacs: Birokratski aparat iz Bruslja je tesno povezan z nevladnimi organizacijami ter lobisti, ki širijo kritike!

Zoltan Kovacs (Foto: Demokracija)

No, kritike prihajajo predvsem s strani birokratskega aparata v Bruslju. V nasprotju z nacionalnimi vladami, ki jih je izvolilo ljudstvo in so mu tudi dolžne polagati račune, birokratski aparat v Bruslju ni izvoljen od nikogar in ne polaga računov nikomur. Je tesno povezan z nevladnimi organizacijami, lobisti in s podobnimi skupinami in zato razširja njihove nazore,” je madžarski državni sekretar za mednarodno komuniciranje Zoltan Kovacs za Demokracijo komentiral kritike iz Bruslja.

Letos jeseni bodo v Budimpešti organizirali razstavo Eno z naravo (One with nature). Pogovarjali smo se z dr. Zoltánom Kovácsem, državnim sekretarjem za mednarodno komuniciranje v uradu predsednika madžarske vlade, ki je tudi vladni komisar, zadolžen za izvedbo razstave in dogodke okoli nje.

Gospod Kovács, zakaj se je vaša vlada odločila za organizacijo razstave Eno z naravo?
V Budimpešti smo leta 1971 že organizirali svetovno razstavo na temo okolja, tako da letošnja zaznamuje tudi petdeseto obletnico prejšnje. Hkrati načrtujemo tudi tri prireditve komercialnega tipa: eno o orožju, konjih, psih in kmetijstvu, drugo, ki je povezana s hrano, tretja pa bo inovacijska delavnica, ki predstavlja 21. stoletje v duhu trajnosti in sorodnih tehnologij. Sicer pa je ohranjanje naše naravne dediščine ena poglavitnih nalog vsake odgovorne vlade. V današnjem času industrializacije in hitrega razvoja je to vsekakor prioritetna naloga. Treba je domisliti najboljši način, kako uskladiti ohranjanje narave z industrijskim in tehnološkim razvojem. Zato bo razstava tudi priložnost, da se bodo na njej izmenjale ideje in izkušnje strokovnjakov z vsega sveta.

Foto: Demokracija

Ste zato danes obiskali Ljubljano?
Z vašim ministrom za kmetijstvo Jožetom Podgorškom sem imel danes ploden pogovor, saj bo tudi vaša država sodelovala na razstavi v Budimpešti. Tudi slovenska vlada deli skrb za ohranjanje naravne dediščine, izmenjava izkušenj in mnenj na tem področju pa bo koristila tej skupni zavezanosti. Mi pa bomo sodelovali na letošnjem Mednarodnem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni. Poleg tega se bo svetovna razstava v Budimpešti odvijala med 25. septembrom in 14. oktobrom, se pravi v času, ko bo Slovenija predsedovala Svetu Evropske unije.

Kaj pa pandemija kitajskega virusa?
Predvidevamo, da se bo slika glede koronavirusne bolezni do poletja že toliko popravila, da se bodo lahko odprle meje za potovanja, vsaj v državah srednjeevropskega prostora. Upamo torej, da bo nevarnost pandemije zaradi ukrepov in cepljenja nehala oziroma bila vsaj tako zmanjšana, da bomo lahko spet zagnali gospodarstvo, promet, turizem in se vsaj v glavnih črtah vrnili v življenje, kot smo ga živeli pred izbruhom pandemije.

Madžarska vlada je znana po svojih prizadevanjih za ohranjanje narodnih tradicij in kulture. Ali gre pri razstavi Eno z naravo za del širšega sklopa?
Deloma tudi, čeprav ohranjanje narave, kot rečeno, spada samo po sebi med poglavitne naloge. Z razstavo želimo predstaviti različne pristope, da bi našli najboljši način, kako na primeren in trajnosten način ohraniti svojo naravno dediščino. Prejeli smo jo od svojih prednikov in dolžni smo jo predati svojim potomcem.

Če se ne motim, je podobno mnenje izrazil tudi papež Frančišek v encikliki “Laudato Si”?
Drži, narava je dar Boga in kot kristjani smo obvezani, da ta dar spoštujemo in ohranimo.

Veliko potez madžarske vlade v zadnjih letih izzove kritiko EU, pričakujete, da jih bo tudi omenjena razstava?
No, kritike prihajajo predvsem s strani birokratskega aparata v Bruslju. V nasprotju z nacionalnimi vladami, ki jih je izvolilo ljudstvo in so mu tudi dolžne polagati račune, birokratski aparat v Bruslju ni izvoljen od nikogar in ne polaga računov nikomur. Je tesno povezan z nevladnimi organizacijami, lobisti in s podobnimi skupinami in zato razširja njihove nazore.

Foto: Demokracija

To sprašujem, ker je integralni del razstave tudi lov, ki je v očeh levih liberalcev “kontroverzna” tema …
Del narave in del tradicije je tudi lov. Ne moremo zanemariti niti velike vloge, ki jo imajo poleg gozdarjev tudi lovci pri ohranjanju naravne dediščine. Lovci sodelujejo pri uravnavanju ravnotežja med živalskimi vrstami, odstrelu bolnih živali, preprečevanju škode na mladem podrastju, škode v kmetijstvu … Lov in narava sta povezana, zato je tudi del razstave. Seveda pa mora biti reguliran, nihče na zagovarja krivolovcev, plenilcev, ki pobijajo vse, kar jim pride pred cev. Mnoge vlade imajo sicer to vprašanje za politično občutljivega in ga raje pustijo ob strani ali pa tudi popustijo glasnim lobistom in potegnejo napačne poteze. Primer iz Afrike, kjer so zaradi pritiska določenih lobijev vlade lov, ki je bil prej dobro reguliran, kratko malo prepovedale. In potem so namesto lovcev in zakonsko določenih odstrelov nastopili plenilci in izvedli pravi pokol.

Sicer pa bomo v okviru razstave pripravili tudi šest strokovnih konferenc, na katerih bodo razpravljali strokovnjaki s tega področja. Na teh konferencah bodo dobili besedo vsi zainteresirani, vsak bo lahko izrazil svoje mnenje in poglede. Gledamo pa tudi naprej. Upamo, da bodo te konference temelj za Svetovni konservatorski forum (World Conservation Forum). To naj bi bila krovna organizacija, pod katero bi se zbrale različne skupine in organizacije, ki si prizadevajo za ohranjanje naravne dediščine.

Mislite, da bo to prepričalo kritike, okoljske radikalce?
Ne vem, seveda pričakujemo, da se bodo na razstavi pojavili tudi radikalci, ki bodo skušali “ugrabiti” dogodek in ga uporabiti za svoje namene, za svojo reklamo. Zanimivo je sicer, da takšne skupine pogosto kritizirajo države iz Srednje Evrope, čeprav smo v nasprotju z zahodnoevropskimi državami, od koder največkrat ti radikalci prihajajo, precej bolj ohranili naravo in se zelo trudimo, da bi jo ohranili tudi za prihodnje rodove. Nedavno smo na Madžarskem pripravili nov zakon o varstvu živali, ki se nanaša tako na živali, ki prosto živijo v naravi, kot tudi na domače živali.

Zanimivo je, da si levica prisvaja ekskluzivno nad varstvom okolja, čeprav so vse desne stranke, za katere vem, zelo zavezane varovanju naravne dediščine …
Levica je predvsem zelo glasna. Njihove stranke in organizacije dvigujejo prah, predstavljajo in zahtevajo radikalne, navadno popolnoma nerealne rešitve. Njihov problem je, da si domišljajo, da so ljudje Bog in lahko z eno samo potezo na hitro rešujejo vse probleme okolja, rešujejo svet.

Mislite na te nove radikalne okoljevarstvene ukrepe?
Ti ukrepi, ki jih predlagajo, so popolnoma nerealni. Na Madžarskem smo začrtali svojo pot, recimo glede energije. Naslanjali se bomo na dva vira, prvi je jedrska energija. Glede na vse je jedrska energija najčistejši način pridobivanja, je najbolj finančno vzdržna, proizvodnja energije pa je konstantna. Drugi način pridobivanja energije, ki ga uvajamo na Madžarskem, pa je sončna energija. Njena proizvodnja je v današnjem času sicer zelo draga, poleg tega pa nanjo vpliva tudi veliko dejavnikov, na primer vremenske razmere.

Ravno včeraj (pogovarjali smo se prejšnji torek, op. a.) so v Zahodni Evropi in ZDA zaradi zmrzali množično odpovedovale vetrne elektrarne …
No, prav zato je treba imeti alternativo. Na Madžarskem, kot rečeno, stavimo na jedrsko energijo, ki smo jo ocenili kot najprimernejšo glede na stroške in vpliv na okolje.

Nekatere študije kažejo, da je uvajanje »zelenih« novotarij predvsem potratno, na primer energija, ki je potrebna za proizvodnjo elektrike v vetrnici, je večja, kot jo ta vetrnica proizvede …
Zelo mogoče. Ali pa primer električnih avtomobilov, ki jih želijo okoljevarstveniki množično uvajati. Vpliv na okolje, ki ga povzroči izdelava električnega avtomobila, je večji kot vpliv, ki ga ima uporaba običajnega avtomobila, da ne govorimo, da velika večina električne energije, iz katere se električni avtomobili napajajo, prihaja iz termoelektrarn, se pravi fosilnih goriv.

Kakšen je torej pravilen pristop?
Pravilen pristop so postopne spremembe, ki ne bodo uničile gospodarstva in prizadele blaginje prebivalstva. Levičarji se trkajo po prsih, češ da mislijo globalno. Menim, da je treba misliti lokalno in delovati lokalno. Začne se pri sebi, družini, skupnosti, v kateri živiš, in na tak način bo prišlo do sprememb tudi globalno.

Bogdan Sajovic

Biografija
Dr. Zoltán Kovács se je rodil 9. februarja 1969 v kraju Abaújszántó na severu Madžarske. Po gimnaziji je študiral zgodovino in zemljepis na Univerzi Lajosa Kossutha v Debrecenu. Podiplomsko se je šolal med drugim v Avstriji in Veliki Britaniji, leta 2001 pa je doktoriral iz zgodovine. Po akademski karieri je leta 2006 vstopil aktivno politiko in bil lokalni poslanec v Debrecenu, izvoljen je bil na listi stranke Fidesz, katere član je od leta 1997. Ko je leta 2010 stranka Fidesz prevzela vlado, je dr. Kovács najprej postal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, leta 2014 pa je postal državni sekretar za mednarodno komuniciranje v uradu predsednika vlade.