Pričevanje slovenskega patra z Bližnjega vzhoda: Libanonskemu vojaku (kristjanu) so izrezali srce

Alep Sirija (foto: printscreen/Youtube).

“Kristjani so v primerjavi z muslimani še v veliko večji nevarnosti, saj nimajo nikogar, ki bi jih varoval,” pojasnjuje situacijo na Bližnjem vzhodu pater Martin Kmetec, ki že več let živi v Carigradu. Kot poudarja, je v Siriji še leta 2011 živelo kar 2 milijona kristjanov, danes pa le še 400.000.

Da je stvar še hujša, situacija po njegovih besedah ni nič boljša niti v Turčiji, kjer kristjani živijo v izjemno slabem položaju – kot zadnji med zadnjimi in nimajo nobenih možnosti za delo. Še slabše pa se jim dogaja v begunskih taboriščih, kjer ne morejo živeti, ker so zaničevani in poniževani zaradi svoje verske pripadnosti, je v posebnem pismu, ki ga je objavila Družina, poudaril pater Kmetec.

Sam je imel na skrbi dve družini, ki jima je želel pomagati priti v Slovenijo po legalni poti. Svojo izkušnjo je zaključil s spoznanjem, da je “najbolj žalostno to, da tisti, ki gredo po nezakoniti poti, lažje pridejo do cilja”.

Islam – religija miru ali nasilja?
Če bi vprašali muslimane, bi rekli, da je islam religija miru, mnogi drugi pa islam povezujejo z nasiljem in terorističnimi napadi. Pater Kmetec poudarja, da so tudi muslimani “najprej ljudje, tako kot vsi drugi: dobri in slabi”, postavi pa si vprašanje: Kako to, da teroristi najdejo utemeljitev za svoje ravnanje v svetih besedilih islama? 

Dejanja islamističnega terorističnega gibanja ISIS in drugih terorističnih organizacij:
– rušenje vsakršnega sistema vrednot, ki so utemeljene na naravnem in mednarodnem pravu,
– nepriznavanje človeških norm, človekovih pravic in človeškega dostojanstva,
– neusmiljeno pobijanje civilnega prebivalstva,
– preganjanje vseh, ki ne pripadajo sunitskemu islamu,
– uvajanje šeriatskega prava in izsiljevanje kristjanov,
– napadi na krščanske cerkve, atentati in ugrabitve škofov, duhovnikov,
– sužnjelastništvo in prodaja žensk na trgu,
– diabolično izživljanje nad nedolžnimi žrtvami; umori, ugrabitve, izgoni.

“Primerov za to je ogromno: omenim naj le strahoto, ko so libanonskemu vojaku (kristjanu) izrezali srce.” pater Martin Kmetec

Ali sploh obstaja odgovor na vprašanje: “Zakaj muslimani sovražijo kristjane?” Pater Kmetec odgovora ne poda. Pove pa, da v Turčiji po mnogih šolah otroke učijo, da je krščanstvo zmotna religija in da v različnih bratovščinah poudarjajo fundamentalistično interpretacijo religije: samo mi in nihče drug. 

“Redkokdaj se je v zgodovini gojilo tako čisto sovraštvo do človeka,” poudari pater Kmetec. “Kdor ubija v imenu Boga, je izničil Boga kot lastno idejo. To pa je v bistvu že najvišje malikovanje, čaščenje malika, ki si ga je človek sam postavil na mesto Boga.” Pater Martin Kmetec je prepričan, da je tragedija krščanstva na Bližnjem vzhodu dokončna in da je ne bo moč nikoli popraviti. Zgodovina pa bo ostala priča mučne sedanjosti.

Pater Martin Kmetec sicer razloži, da so kristjani v teh krajih prisotni že od prvega stoletja naprej, večina jih pripada pravoslavni cerkvi: sirski pravoslavni cerkvi, grški pravoslavni cerkvi in armensko pravoslavni cerkvi.

Žarišča duhovnega življenja so bili samostani
Kristjani na Bližnjem vzhodu so bili “vezani na duhovna središča v samostanih, ki so bili žarišča duhovnosti in liturgičnega življenja”.  Navkljub prihodu islama jim je uspelo obstati vse do današnjega časa in so še vedno navzoči v Iranu, Siriji, Libanonu in Jordaniji. S pomočjo velikih žrtev, odrekanja, vztrajnosti in ljubezni do Kristusa.

Položaj kristjanov na Bližnjem vzhodu tragičen
Pater Martin Kmetec navaja podatke OVSE (Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi): “Vsako leto je na svetu pobitih 150 tisoč kristjanov.” V iraški skupnosti je bilo kristjanov nekoč 1,5 milijona, od teh jih je ostalo le še 450 tisoč.

Leto 1920 – 30 odstotkov prebivalstva v Siriji je kristjanov.
Leto 2011 – V Siriji živi 2 milijona kristjanov.
Sirija danes – Le še okrog 400 tisoč kristjanov.

“To, kar se dogaja po obeh iraških vojnah v Iraku in v Siriji po letu 2011, je strahotno rušenje vsakršne človeške civilizacije in sistema, ki bi omogočal človeka vredno življenje, zato je logično, da je prišlo do eksplozije begunskega vprašanja,” zapiše in navede nekaj vzrokov za nastalo krizo: spopad med šiiti in suniti, pošastno gibanje ISIS in Zahod, ki ni hotel ob času, ko je bilo to še mogoče, konflikta v Siriji preprečiti.

Bombni napad na Damask v Siriji (foto: epa).

Bombni napad na Damask v Siriji (foto: epa).

Je še mogoče živeti v Siriji?
Pater Kmetec pravi, da je mogoče prebivati samo še v večjih mestih, kot so Damask, Alep, Latakija in Deir az Zour, pa še tam zelo težko, predvsem zaradi pomanjkanja vode, hrane in osnovnih življenjskih potrebščin. Kot navaja, so kristjani popolnoma izginili s podeželja, saj tam ni več pogojev za življenje, pa tudi cerkve in samostani so porušeni. V zahodnih predelih Sirije pa je menda ujetih nekaj tisoč kristjanov, ki nimajo nobene možnosti, da bi zbežali, saj so povsem obkoljeni.

V letu 2015 od 3 do 6 milijard za prevoz ljudi čez morje
Zaradi nevzdržnih razmer se je val beguncev povečeval, najpogostejša pot pa je preko morja do Grčije in od tam naprej. “Podatki pravijo, da je v letu 2015 zaslužek za prevoz ljudi čez morje znašal od 3 do 6 milijard dolarjev,” navaja pater Kmetec in doda, da se prevozi v Grčijo ne manjšajo in se najbrž tudi v prihodnje ne bodo ustavili. Vsaj dokler politika ne najde enotne politične rešitve.

Vesna Vilčnik, povzeto po pismu p. Martina Kmetca, objavljenem v Družini