Cene zemeljskega plina v Evropi naj bi še naprej padale pod najnižjo ceno v desetih letih, saj dobavitelji kažejo le malo znakov, da bi se lahko zmanjšala dobava te surovine. Zaloge v tem trenutku so enako velike kot pred časom, obeta pa se so-povečanje rezerv zemeljskega plina v cisternah in plinovodih.
Medtem ko so proizvajalci zmanjšali nekaj pretokov s popravili in vzdrževanjem na plinskih poljih, kjer so obrati za predelavo plina, se na Nizozemskem borijo s tem, da se referenčna cena povrne na raven izpred zrušenja cene pod deset evrov na megavatno uro na začetku tega poletja.
Septembra bodo skladišča plina v severni Evropi polna, kar pomeni, da se s tem povečuje tveganje za nadaljnje znižanje cen, je povedal Niek van Kouteren iz nizozemske energetske družbe PZEM. Pod določeno ceno bi bili proizvajalci prisiljeni črpati manj plina. Hkrati pa veliki dobavitelji, kot je Rusija, poskušajo povečati tržni delež, zato dobava še naprej presega povpraševanje. Zaloge po severozahodni Evropi, Italiji in Avstriji so 28. avgusta dosegle 62,3 milijarde kubičnih metrov ali 94 odstotkov zmogljivosti, poroča Bloomberg.
Povrnitev cen z zmanjšanjem količin
Edini način, da se evropske cene povrnejo na prejšnjo raven, bi bil v zmanjšanju povratnih tokov iz Rusije ali Norveške ali pa v zaustavitvi prihoda tovora z utekočinjenim zemeljskim plinom, je zatrdil Norbert Ruecker, vodja ekonomskega oddelka pri Julius Baer Group Ltd. Ruski energetski velikan PJSC Gazprom je prejšnji teden sporočil, da se bo njegov izvoz v Evropo letos zmanjšal na 192 milijard kubičnih metrov, kar je 4,5 odstotka manj od rekordno velikih količin v letu 2018. Njegova povprečna cena plina naj bi tudi padla za 13 odstotkov v primerjavi z letom prej. Kljub temu se zdi, da Gazprom pipe ne izklopi samo zaradi nizkih cen. “Ko imamo priložnost, omogočamo dodatno prodajo,” je prejšnji teden dejal vodja izvoza Mihail Malgin. “Tržni delež sam po sebi ni naš cilj, ampak je posledica naših ukrepov,” je še zatrdil.
Po besedah Ahmeda Hammoudana iz nizozemske energetske družbe Eneco bi se cene proizvajalcev morale precej znižati, da bi ti znatno zmanjšali proizvodnjo. “Velikih dobaviteljev ne vodijo cene, temveč prihodki,” navaja Hammoudan in dodaja: “Tudi če cene padejo, morda ne bodo pod pritiskom, da bi zmanjšali pretok, ker imajo pri tem zavarovanje. Ta podjetja si želijo zagotoviti količino.”
Hana Murn