Znano je, da multimilijarder George Soros za dosego svojih izprijenih ciljev podpira številne družbene podskupine, kot so feministke, LGBT skupnosti in muslimanski verski fanatiki. Njegova najnovejša domislica pa je moderiranje Facebooka, ki je že naznanil, da ima nov nadzorni svet. V njem so tudi pravnica, ki odkrito sovraži Donalda Trumpa, člani subkulture LGBT, ljudje, ki so povezani s Soroševimi organizacijami, pa tudi osebe, ki odkrito podpirajo radikalno Muslimansko bratovščino. Novi organ bo sicer odgovoren za oblikovanje strategij za moderiranje vsebine na tem družbenem omrežju, po domače za “pranje možganov”.
Le kdo ne pozna zloglasnega multimilijarderja Georgea Sorosa, ki se za dosego svojih podlih ciljev bori z vsemi štirimi. Znano je tudi, da podpira številne družbene skupine, kot so feministke, LGBT skupnost in muslimanske verske fanatike. Tokrat pa se njegovi prsti stegujejo tudi po Facebooku, ki je že naznanil, da ima nov nadzorni svet. Med člani je tudi pravnica, ki odkrito sovraži Donalda Trumpa, člani subkulture LGBT, ljudje, ki so povezani s Soroševimi organizacijami, pa tudi osebe, ki odkrito podpirajo radikalno Muslimansko bratovščino. Novi organ bo sicer odgovoren za oblikovanje strategij za moderiranje vsebine na tem družbenem omrežju, poroča Polonia Christiana.
Novi nadzorni svet je sestavljen iz kar dvajsetih levičarskih ekstremistov. Med njimi je tudi pisateljica iz Jemna Tawakkol Karman, ki je leta 2011 prejela Nobelovo nagrado za mir, sicer pa tudi pripadnica jemenskega islamističnega gibanja. Prav tako škandalozno je to, da je podpirala Muslimansko bratovščino in Muhammada Mursija, ki ga je egipčanska vojska odstranila leta 2013. V javnosti je zaslovela tudi po pozdravih, ki jih sicer uporablja prav omenjena Bratovščina. Na listi pa se je znašla tudi Afia Asantewaa Asare-Kyei, sicer aktivistka iz Gane, znana podpornica LGBT skupnosti in vodja Open Society Initiative za Zahodno Afriko. Gre za organizacijo, ki jo je ustanovil prav zloglasni multimilijarder.
Še en član nadzornega sveta pa je Madžar András Sajó, sicer ustanovitelj Srednjeevropske univerze. Med leti 2001 in 2007 je bil tudi član uprave Open Society Justice Initiative v New Yorku, od leta 2008 pa sodnik ETPC. Madžar slovi po svoji protimadžarski retoriki in je velik pristaš priseljevanja. V novem nadzornem svetu Facebooka pa se nahaja tudi Pamela Karlan, sicer profesorica na Univerzi v Stanfordu, leta 2013 pa je bila namestnica generalnega tožilca povezana z ekipo Baracka Obame. Bila je tudi potencialna kandidatka za Vrhovno sodišče leta 2009.
Članica nadzornega odbora Facebooka je tudi LGBT aktivistka, ki zase pravi, da je “zlobna biseksualna Židinja”
Ona sicer pravi, da ni nobena skrivnost, da je pripadnica LGBT skupnosti. Pravi tudi, da je “zlobna biseksualna Židinja.” Odprto tudi priznava svoje sovraštvo do predsednika Trumpa. Poleg gejev javno brani tudi kriminalce. Eksperti, ki sodelujejo z nadzornim svetom, niso zaposleni pri Facebooku in jih iz njega ni mogoče odstraniti. Člani so sicer lahko največ trikrat po tri leta, njihovo delovanje pa ostaja skrivnost. Svet je tudi finančno neodvisen. Zanj bo skrbel sklad v vrednosti 130 milijonov dolarjev, ki je povsem neodvisen od Facebooka. Nadzorni odbor je sicer osredotočen na sprejemanje najvažnejših odločitev, ki se nanašajo na moderiranje vsebine na Facebooku ter Instagramu.
Tudi v Sloveniji ima Soros kar nekaj zvestih pajdašev. V njegovi interesni sferi se je že znašel evropski poslanec in poročevalec EU za Makedonijo Ivo Vajgl, po nekaterih trditvah pa tudi evropska poslanka Tanja Fajon, o kateri smo že pisali, da je povezana s Sorošem, vendar je to zanikala. Oba sta po podatkih, razkritih v dokumentih Open Society, domnevno deležna bonitet, ki jih Soros prek svojih skladov namenja za financiranje levičarskih evroposlancev in levičarske civilne družbe.
Milan Kučan pa je leta 2002 – še kot predsednik RS – Sorosa tudi odlikoval. Junija 2017 je hekerska skupina DC Leaks v javnost lansirala nove podatke, ki potrjujejo vpletenost Sorosa v slovensko notranjepolitično dogajanje, prav tako pa se v dokumentih pojavijo – poleg imen evroposlancev Vajgla in Fajonove – tudi imena nekaterih drugih Slovencev, kot so nekdanji predsednik RS Danilo Türk, nekdanji zunanji minister Samuel Žbogar in Neli Dimc.
Žan Novak