Ste se kdaj vprašali, kaj se zgodi s trupli migrantov, ki jih naplavi morje?

Foto: epa

Več kot 1250 migrantov – neimenovanih moških, žensk in otrok leži mrtvih v neoznačenih grobovih na več kot 70 pokopališčih Turčije, Grčije in Italije.

Gre za nesrečne migrante, ki so umrli med poskusom prečkanja Sredozemskega morja, da bi dosegli Evropo. Po podatkih mednarodne organizacije IOM je večina migrantov izginila v globinah morja, nekaj njih pa je morje naplavilo na obale Turčije, Grčije ter Italije.

Na poti v Evropo v povprečju umre deset migrantov na dan, najmanj ena oseba pa je pokopana v neoznačenem grobu, poroča Blic.

Razpadajoča trupla po obalah Sredozemlja
Trupla umrlih ljudi morje pogosto naplavi na obale šele po nekaj dnevih ali tednih po brodolomu, zaradi česar jih najdejo v fazi razpadanja, njihova identifikacija pa je otežena. Ne zgodi se redko, da umrejo celotne družine, kar popolnoma onemogoči identifikacijo žrtev. Prav tako je otežena točna številka umrlih migrantov, saj je njihovo raziskovanje narejeno na podlagi razpoložljivih podatkov in s sodelovanjem lokalnih oblasti, zato je njihovo število zgolj približek realnosti. Grške oblasti so celo priznale, da nimajo službe, ki bi beležila evidenco umrlih migrantov na njihovih obalah, veliko število ljudi pa je naplavilo na obale Libije, kjer zaradi varnostne situacije v tej državi zbiranje podatkov ni mogoče. Prav tako oblasti v Turčiji ne morejo potrditi, kolikšno je skupno število umrlih v 880 neoznačenih grobovih.

Foto: epa

Foto: epa

Najsmrtonosnejši brodolomi so se zgodili na poti med severno Afriko in otokom Lampeduza v Italiji, saj so te poti mnogo daljše kot prečkanje Egejskega morja med Turčijo in Grčijo. Po slednji poti je v EU prišlo okoli 80 odstotkov vseh migrantov.

Označen grob za dostojanstvo
Identifikacija neznanih žrtev je podobna v vseh državah. Truplo fotografirajo, nanj obesijo identifikacijske oznake in vzamejo vzorec DNK. Vendar se ta proces redko spoštuje, saj na grških otokih nimajo mrliških oglednikov. V Italiji ta postopek vodi nacionalna služba za izginule osebe, za postopke identifikacije pa posvetijo dve tretjini delovnega časa. “Z imenom jim želimo vrniti nekaj dostojanstva,” je dejal vodja službe Vitorio Piskateli.

M. P.