fbpx

Švedski zdravnik: “Bili smo prisiljeni gledati, kako ljudje pred našimi očmi umirajo, čeprav smo vedeli, da bi v intenzivni negi najverjetneje preživeli!”

Slika je simbolična (Foto: EPA)

Vse več indicev je in vedno več primerov, ki kažejo na to, da so na Švedskem v mnogih primerih namerno opustili zdravljenje starejših z izgovorom, da ni bilo dovolj bolniških postelj, čeprav se je izkazalo, da jih ne primanjkuje. Der Spiegel je v svojem članku raziskoval zastrašujočo hipotezo o pandemiji kot krinki za “masovno odstranitev starejših”.

Švedska je že od prvega vala pandemije dalje država, ki paradigmatično ločuje med zagovorniki ukrepov in covid skeptiki. Eni jo predstavljajo kot simbol poraza laissez faire (kar bo pa bo) odnosa do koronavirusa, drugi kot triumf, v smislu, “niso se preveč zapirali, ohranili so virulentno, dinamično gospodarstvo in “nič kaj več ljudi ni umrlo kot bi jih sicer”.

Der Spiegel pa v svojem članku prinaša zgodbo kot iz kakšne grozljivke. Scenarij: starejši ljudje zbolevajo, težko dihajo, bolniških postelj je dovolj, lahko bi jih oskrbeli, pa jih ne, zato umirajo.

Zgodb je nemalo, Der Spiegel, na primer, poroča o stockholmskem zdravniku Bengtu Hildebrandu in njegovem 78 let starem očetu. Sin ga je, potem, ko je oče zbolel za covidom-19, le s težavo spravil iz doma za ostarele. Če ga ne bi, bi umrl, v domu so mu namreč za lajšanje simptomov predpisovali morfij. Ker ga je še pravi čas spravil v bolnišnico, je oče preživel.

Mnogi podobne sreče kot Hildebrandov oče niso imeli. 78-letna Rita Hemsen je umrla, potem ko so ji pričeli dajati morfij, češ, da v okolici ni bolnišničnih postelj, čeprav so bile. 72-letni Moses Ntanda je umrl v enem takšnih domov, ko je zbolel za covidom-19. Družini je zdravnik povedal, da so ravnali v skladu s smernicami glede obravnave starejših bolnikov, iz katerih naj bi izhajalo, da Ntanda ni bil za bolnišnico. Če je to res, so smernice narekovale, da so v primeru primanjkovanja postelj (čeprav v teh primerih niso), sekundarnega pomena prav tisti, o katerih se že ves čas pandemije pogovarjamo, da so najšibkejši in jih je treba zaščititi.

So to le naključni primeri?

Švedska ministrica za socialo, Lena Hallengren, je pred časom pohvalila učinkovitost zdravstvenega sistema, češ, da je tudi na vrhuncu pandemije na Švedskem bilo v vsakem trenutku dovolj bolnišničnih postelj. Starejši ljudje so kljub temu umirali, s pojasnilom, da zanje postelj ni. To bi lahko nakazovalo, da ne gre le za naključne primere, ampak da je tega še veliko več, le da še ni prišlo v javnost.

Aleš Ernecl