Švedska strokovnjakinja kritično o epidemioloških razmerah v državi: “Res je zelo težko doseči, da bi zdrava pamet in znanost vplivali na švedski pristop!”

Datum:

V zadnjem času, ko se v nebo povzdiguje Švedski model boja z epidemijo novega koronavirusa, je za javnost spregovorila tudi švedska strokovnjakinja s področja medicine, higiene ter epidemiologije Nele Brusselaers, ki je prepričana, da je Švedska pri svojem spopadanju z epidemijo novega koronavirusa, ravnala napačno. Ob tem je pomenljivo pojasnila: “Mislim, da je čredna imunost brez cepiva le fantazija. Ne vemo, kako dolgo bo imunost trajala, kar vidimo tudi pri preizkušanju cepiva. Cepijo vsaj dvakrat, da dosežejo ustrezno imunost. Pri večini cepiv en odmerek ne bo rešitev, v življenju se boste morali večkrat ponovno cepiti.” 

Švedska strokovnjakinja Nele Brusselaers je za portal RTV poudarila, da je čredna imunost oziroma prekuženost prebivalstva brez cepiva, farsa. V zadnjem času se namreč pojavlja prepričanje, da je švedski model boja z epidemijo novega koronavirusa izredno uspešen in zgled vsem ostalim državam, kar pa preprosto ne drži. Strokovnjakinja ob tem pojasnjuje, da se je potrebno za resnično odpornost cepiti tudi po večkrat. Znano je namreč, da je po junijskem vrhuncu epidemije na Švedskem, število novih okužb občutno upadlo in se giblje “le” okrog 200 na dan, kar je strokovnjakinja pojasnila s tem, da gre za posledico dejstva, da julija in avgusta Švedi radi odpotujejo v druge države, obenem pa poudarila, da je o resničnih številkah težko sklepati, ker tam enostavno ni preglednega poročanja. Sproti se tudi spreminjajo merila za testiranje. Mnogi so namreč izredno težko prišli na vrsto, saj je bilo potrebno dolgo časa čakati na test, poroča rtvslo.

V poletnih mesecih je bilo na teste včasih potrebno čakati tudi po nekaj tednov, po drugi strani pa je pred dnevi zasledila, da čakanje na testiranje traja po nekaj dni. Velika težava je v tem, da v tej skandinavski državi ne obstaja celovita podoba o dejanskem epidemiološkem stanju v zvezi z novim koronavirusom. Obenem je zaskrbljujoče tudi to, da se še vedno ne sledi okuženim. Večinoma so okužbe še vedno potrjene pri tistih, ki nato potrebujejo nujno zdravniško pomoč. Vsekakor se testira premalo okuženih, družinski člani pa so iz testiranja izključeni. Prav tako so iz njega izključeni tisti, ki so bili v tesnem stiku s prenašalcem okužbe. Švedska strokovnjakinja je ob tem prepričana, da je ogromno število takšnih, za katere sploh ne vemo, da so okuženi, kar dokazuje že število umrlih. Teh je namreč neprimerno več kot bi sicer pričakovali. Umrljivost je po njenem prepričanju zelo visoka, kar potrjuje domnevo, da je okuženih bistveno več, kot to govorijo uradne številke. In ker se je Švedska znašla na rdečih seznamih številnih držav, je vanjo letos potovalo precej manj ljudi kot v prejšnjih letih, medtem ko so Švedi potovali vsepovsod. Opaža se, da je veliko število okuženih v sosednjih državah povezanih s tistimi, ki so potovali na Švedsko oziroma s tistimi, ki so pripotovali s Švedske.

Foto: epa

Brusselaersova je ob tem prepričana, da je število okužb z novim koronavirusom v posameznih evropskih državah, pričelo naraščati prav zaradi turističnih potovanj. Takoj, ko so bile razmere za silo obvladljive so namreč ljudje pričeli ponovno potovati, s tem pa je naraščalo število okužb. Ob tem je poudarila, da ni res, da se Švedi ne držijo nobenih ukrepov, saj ljudje po njenem prepričanju ravnajo odgovorno in se držijo ohranjanja varnostne razdalje, vendar pa zagotovo obstajajo še drugi dejavniki, ki so do neke mere upočasnili širjenje okužbe. Ob tem je Švedsko primerjala z ostalimi skandinavskimi državami, na primer Norveško, ob čemer je poudarila, da je imela njena domovina boljši izhodiščni položaj, kot mnoge druge države Stare celine, še zlasti zaradi manjšega števila vnosov okužb od drugod, bolj omejenega mednarodnega prometa, manjše gostote populacije ter manj potovanj kot v primeru Norveške, zato bi moralo biti stanje vsaj tako dobro kot na Norveškem. Dokaj zanesljiva ocena pravi, da je do sedaj na Švedskem imunih le 7 ali 8 odstotkov ljudi, verjetno pa ne več kot 10 odstotkov, kar je tudi po najbolj optimističnih ocenah daleč premalo za dosego učinka čredne imunosti. Strokovnjakinja je ob tem jasno poudarila svoje prepričanje, da jim to brez cepiva nikakor ne bo uspelo doseči.

“Poznam vsaj enega zdravnika in nekaj zdravstvenih delavcev, ki so jih odpustili; izgubili so službo, ker so hoteli nositi masko”
Obenem je tudi zavrnila prepričanje, da virus kar enostavno izgine, ko je dosežen prag čredne imunosti. “Mislim, da je čredna imunost brez cepiva le fantazija. Ne vemo, kako dolgo bo imunost trajala, kar vidimo tudi pri preskušanju cepiva. Cepijo vsaj dvakrat, da dosežejo ustrezno imunost. Pri večini cepiv en odmerek ne bo rešitev, v življenju se boste morali večkrat ponovno cepiti. Zdaj so opisali tudi nekaj primerov, pri katerih se je okužba pri posameznikih ponovila, se pravi, da je prišlo do ponovne okužbe. Pri nekaterih primerih je bila druga okužba hujša od prve,” je še pojasnila Brusselaersova ter pristavila, da je Covid-19 hujši od gripe. Gripa po njenih navedbah ubija še zlasti starejše in ranljive, medtem ko lahko covid-19 pokonča tudi tiste, ki so povsem zdravi oziroma imajo zaradi te nove bolezni, dolgotrajne posledice. Opažamo, da tudi mladi lahko umrejo, ali pa pristanejo na intenzivni negi. Pri njih se posledično celo pojavljajo kronična obolenja. Težava Švedske je v tem, da so mnogi še vedno prepričani, da covid-19 lahko prizadene le starejše prebivalstvo. Sama tudi pozna primere mladih, ki so bili v dobri telesni kondiciji, pa so danes pokojni.

Nekateri med njimi škandalozno celo niso smeli na zdravljenje v bolnišnico, ker niso spadali v ranljivo skupino obolelih, obenem pa sploh niso bili testirani. Strokovnjakinja se je dotaknila tudi absurdne prakse na Švedskem znotraj zdravstvene stroke: “Poznam vsaj enega zdravnika in nekaj zdravstvenih delavcev, ki so jih odpustili; izgubili so službo, ker so hoteli nositi masko, ko so zdravili bolnike. Sicer vse več ljudi nosi masko, a jih drugi grdo gledajo. Če nosiš masko, se počutiš nelagodno, saj je skoraj nihče ne nosi. Če nosiš masko, je to skoraj kot politična izjava, saj je ni običajno nositi.” Obenem je še navedla, da so se mnogi samoosamili in ostali doma ter si ne upajo uporabljati sredstev javnega prevoza, saj je tam gneča, česar se mnogi bojijo. “Strah jih je iti v bolnišnico, poiskati zdravniško pomoč, ker vedo, da zdravniki in drugo osebje nočejo nositi mask. Maske so orodje, s katerim lahko naše življenje spet postane normalno. Veliko znanstvenih dokazov je, da delujejo.” Prav tako pravi, da ne držijo besede glavnega epidemiologa, da so maske nevarne. “Res je zelo težko doseči, da bi zdrava pamet in znanost vplivali na švedski pristop. Na žalost.”

Model švedskih socialistov za boj z epidemijo koronavirusa je doživel totalen poraz. Švedska je namreč kot edina skandinavska država ves čas ostajala odprta. Trgovine, šole in podjetja so med epidemijo še naprej obratovale. Ravnanje tamkajšnjih vladajočih socialistov je že ves čas vzbujalo veliko kritik tako domače kot tuje javnosti. Sedaj je končno nastopil čas, da se tamkajšnja vlada sooči s posledicami svojega zgrešenega pristopa, ki je povzročil številne smrti, ljudje pa bodo končno spregledali popolno zgrešenost politike vladajočih levičarjev glede epidemije. Socialisti so namreč s svojim neučinkovitim modelom spopadanja z epidemijo koronavirusa zakuhali pravo koronakatastrofo. Računali so na to, da bodo situacijo rešili s pridobitvijo čredne imunosti, kar pa se nikakor ni obneslo. Na svetovnem koronametru je sicer zabeleženo, da se je na Švedskem doslej okužilo le 88.237 oseb, za posledicami okužb pa je po uradnih podatkih umrlo 5.865 oseb. Po švedskem modelu bi bilo po izračunih v Sloveniji več kot 1200 mrtvih, tako pa jih imamo na račun odgovornega ravnanja pristojnih 142.

Domen Mezeg

Sorodno

Zadnji prispevki

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...

Zakaj plačujemo energente po 100 odstotkov višji ceni od borzne?

Slovenski potrošniki že nekaj časa nemo opazujemo zanimiv paradoks:...