Potem ko so socialna omrežja koordinirano prepovedala rabo svojih storitev ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, so početje obsodili politični voditelji v Mehiki, Nemčiji, Franciji, Združenem kraljestvu, EU, Poljski, Madžarski, Rusiji, Avstraliji in Norveški. Začeli so se zavedati, da če se to lahko zgodi ameriškemu predsedniku, se lahko zgodi tudi njim. Medtem pa je vrednost Twitterja padla za približno 12 odstotkov, kar pomeni izgubo ocenjene vrednosti v višini pet milijard dolarjev.
Potem ko so tehnološki giganti v koordiniranem napadu onemogočili rabo sovjih storitev ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu so se zdramili svetovni voditelji. Napad na Trumpa je bil za mnoge izmed njih trenutek streznitve, saj so lahko končno uvideli, koliko moči so domišljajo, da imajo tehnološka podjetja. In če lahko utišajo Trumpa, lahko utišajo kogarkoli, tudi njih.
Nemška kanclerka Angela Merkel, ki ima z ameriškim predsednikom bore malo skupnega, saj je sama velika zagovornica tako priseljevanja migrantov kot tudi raznih tako imenovanih zakonov proti sovražnemu govoru, je izrazila zaskrbljenost zaradi moči, ki si jo jemljejo v Silicijski dolini. Glavni tiskovni predstavnik Merklove Steffen Seibert je povedal, da se Merklovi zdi napad Silicijske doline problematično.
Francozi digitalno oligarhijo označili za grožnjo demokraciji
Francoski finančni minister Bruno Le Maire je obsodil početje “digitalne oligarhije” in jih označil za “eno od groženj” demokraciji. “Država mora regulirati velike spletne platforme,” meni Le Maire. Francoski minister za evropske zadeve Clement Beaune je za Bloomberg TV povedal, da je “šokiran” nad Twitterjevo blokado Trumpa in povedal, da bi o čem takem morali presojati državljani, ne pa izvršni direktorji.
Mehiški predsednik, zagriženi socialist Andrés Manuel López Obrador je bil eden izmed prvih svetovni voditeljev, ki so obsodili početje Facebooka in Twitterja v primeru ameriškega predsednika Trumpa. “Ne maram, če je kdorkoli cenzuriran in so mu odvzete pravice da na Twitterju ali Facebooku objavi sporočilo. Ne strinjam se s tem, tega ne sprejmem.” Po Obradorjevem mnenju se tehnološki giganti obnašajo kot “inkvizicija”, ki želi “upravljati z javnim mnenjem.”
Johnson se boji, da bi ga lahko doletelo isto
Britanski premier Boris Johnson naj bi po poročanju Breitbarta že novembra 2020 začel razmišljati o pripravi novih zakonov proti cenzuri. Prestrašil se je, da bi lahko tudi njega na naslednjih volitvah doletelo to, kar se je zgodilo Trumpu.
We cannot leave it to American Big Tech to decide how we can or cannot discuss online. Todays mechanisms destroy the compromise searching and consensus building that are crucial in free and democratic societies. We need a stricter regulatory approach. #CapitolHill @POLITICOEurope https://t.co/ouJwTCT5B1
— Manfred Weber (@ManfredWeber) January 11, 2021
Tudi vodja EPP, Manfred Weber ni ostal tiho. “Ne moremo pustiti ameriškim tehnološkim gigantom, da odločajo kako se lahko ali se ne smemo pogovarjati na spletu.” Po njegovem mnenju take vrsta cenzura onemogoča iskanje kompromisov in grajenje konsenza, kar je “ključno za svobodno in demokratično družbo.”
“Ne podpiram cenzure – Mislim, da ljudje, ki ne marajo česa kar je na Twitterju – no, ne obiskujte tega socialnega omrežja,” je za medije povedal namestnik avstralskega premierja Michael McCormack.
Zasebna podjetja podaljšek avtoritarne oblasti
Vodja opozicijske Rusije prihodnosti Alexej Navalni je izpostavil, da početje v Silicijski dolini ima vse znake avtoritarnih režimov. “Seveda je Twitter zasebno podjetje, a videli smo številne primere ruskih in kitajskih zasebnih podjetij, ki so postali najboljši prijatelji z državo in njihovi omogočevalci cenzure.” Pri tem je Navalni povedal, da kar izkuša Trump v Ameriki, je stanje, ki ga živi sam v Rusiji, zakaj se njegovo ime ne sme omeniti na ruski televiziji in zakaj ne sme sodelovati na volitvah.
Po mnenju vodje laburistov na Norveškem, Jonasa Gahra Støreja, ki naj bi veljal za favorita za premierja na naslednjih parlamentarnih volitvah, je Twitter s tem, ko je cenzuriral Trumpa ogrozil politično svobodo po svetu.
Poljska in Madžarska začeli svojo lastno ofenzivo proti tehnološkim gigantom
Za razliko od ostalih, pa na Poljskem in Madžarskem niso ostali zgolj pri besedah, ampak so že pred časom prešli k dejanjem. Kakor smo poročali na Nova24TV, na Poljskem trenutno sprejemajo novo zakonodajo, ki bo preganjala cenzuro na socialnih omrežjih, medtem, ko so madžarska sodišča že leta 2019 oglobila Facebook zaradi lažnega oglaševanja, da so njihove storitve brezplačne. V resnici pa oglaševalcem prodajajo podatke uporabnikov. Na madžarskem so ravno tako oblikovali novo proticenzuri nastrojeno socialno omrežje imenovano Hundub in začeli s preiskavo cenzure, ki jo izvajajo tehnološki velikani v Evropi.
Bussiness Insider medtem poroča, da je Twitter v ponedeljek, 11. januarja 2021, potem ko je ameriškemu predsedniku prepovedal rabo socialnega omrežja izgubil kar 12 odstotkov tržne vrednosti, kar je več kot pet milijard dolarjev.
Ivan Šokić