Tako je, ko se države uklonijo kitajskim interesom: Kitajska gradi infrastrukturne projekte v EU, sama pa ne odpre svojega trga javnih naročil za evropska podjetja!

Kitajski predsednik Ši Džinping, nemška kanclerka Angela Merkel, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel (Foto: epa)

Na primeru Hrvaške se zelo dobro vidi kako je, ko se država ukloni kitajskim interesom. Kitajci so se namreč dokopali do posla v povezavi z gradnjo Pelješkega mostu, ki se financira iz evropskih skladov, medtem pa na drugi strani Kitajska evropskim podjetjem ne dopušča dostopa do javnih naročil na Kitajskem.

Pred pandemijo novega koronavirusa so obstajali načrti, da bo v nemškem Leipzigu organiziran sestanek med voditelji Evropske unije in Kitajske, kjer bo prišlo do podpisa investicijskega sporazuma, ki bi predstavljal nov znak poglabljanja sodelovanja med Evropsko unijo in Kitajsko. Nato pa je pandemija nekoliko spremenila načrte, investicijski sporazum namreč še ni izpogajan in ni niti blizu podpisu. Vse skupaj seveda ne čudi glede na to, da je svet in s tem tudi Evropa postala bolj previdna, ko gre za odnose s Kitajsko. Države članice Evropske unije so pričele izpostavljati, da jim je bolj pomembna kakovost sklenjenega investicijskega sporazuma kot pa hitrost sklepanja pogodb. 

Na videokonferenci, ki je potekala v ponedeljek popoldan, je Kitajsko predstavljal predsednik Ši Džinping, Evropsko unijo pa predsednik Evropskega sveta Charles Michel, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in nemška kanclerka Angela Merkel. Kljub temu, da je pred konferenco francoski predsednik Emmanuel Macron poskušal izsiliti tudi povabilo zase, mu to ni uspelo. Po neuradnih podatkih Večernjega Lista je ena izmed držav članic Evropske unije med pripravami na konferenco vprašala, čemu bo sploh prišlo do sestanka s Kitajsko. Nedavni je bil namreč konec junija letos in se je zaključil brez napredka pri najpomembnejših vprašanjih.
Kitajci bi poslovali v Evropi in hkrati kršili človekove pravice
Lansko leto je sicer Evropska unija  spremenila svojo agendo za sodelovanje s Kitajsko na način, da je Kitajsko prvič označila tako za partnerico na nekaterih področjih, kot tudi za sistemsko tekmico na drugi strani. Odgovor na vprašanje čemu sploh vrh s Kitajsko, je navajal, da je veliko bolje govoriti s Kitajsko in pogovore uporabljati za namene pritiskanja nanjo, kot pa se brez vpliva držati ob strani.

Foto: epa

“Sodelovanje s Kitajsko na najvišji ravni je ključnega pomena, če želimo spodbujati evropske gospodarske interese, zaščititi naše podnebje ter braniti temeljne vrednote in pravice,” je včeraj dejala predsednica Evropske komisije. Podobno je izjavil predsednik Evropskega sveta: “Ključnega pomena je sodelovanje s Kitajsko in hkrati zaščita evropskih interesov in vrednot.” EU kitajskemu predsedniku in premierju ob vsaki priložnosti “izrazi zaskrbljenost” glede vrednot in pravic, trenutno predvsem zaradi kršitev človekovih pravic proti ujgurskim muslimanom in skrb zaradi nedavnega napada Pekinga na avtonomijo Hongkonga. Vseskozi pa se izraža zaskrbljenost tudi do kitajske politike dvigovanja napetosti v Južnokitajskem morju.

Kitajci bodo gradili most na Hrvaškem
EU že več kot leto dni skuša prepričati Kitajsko, da bi prišlo do skupne reformacije pravil Svetovne trgovinske organizacije glede državnih subvencij in prisilnega prenosa tehnologije, vendar Kitajska pozive bolj ali manj ignorira. Prav tako ni vidnega napredka pri poskusu Evropske unije, da prepriča Kitajsko, da svoj trg javnih naročil odprla tudi za evropska podjetja. V Bruslju se občasno dogodi, da imajo kitajska podjetja dostop do javnih naročil v EU. Zato so Kitajci tudi dobili v roke gradnjo Pelješkega mostu na Hrvaškem, ki se financira iz evropskih skladov, medtem pa evropska podjetja nimajo dostopa do javnih naročil na Kitajskem. Kitajci v stiku z Evropejci pogosto dajejo vtis, da prevzemajo nekatere obveznosti, vendar izpolnjevanje teh zavez v praksi poteka počasneje ali pa sploh ne. Francija je pri pripravi včerajšnje videokonference želela poudariti, da je ključnega pomena, da Kitajska prikaže rezultate zavez, ki jih poda. Pred letom in pol je bil francoski predsednik Macron eden prvih, ki je javno spregovoril o kitajskem izkoriščanju “evropske naivnosti” in poudaril, da je s tem obdobjem takšne politike konec. Prejšnji teden je Evropsko računsko sodišče objavilo analizo naložb kitajske vlade v evropske države in opredelilo osemnajst tveganj in trinajst priložnosti za EU, ki izhajajo iz kitajske naložbene strategije.

Foto: epa

Potrebno gledati na interes Unije
Ker je  Kitajska je postala pomemben gospodarski akter na mednarodni sceni, odnosi med EU in Kitajsko danes vplivajo na življenje in gospodarske razmere Evropejcev v prihodnjih letih. Za učinkovit odziv na to geopolitično spremembo pristopa je potrebno, da EU sprejme bolj odločno  strategijo za Kitajsko in, da države članice ter institucije EU delujejo skupaj kot Unija, je zatrdila Annemie Turtelboom, članica Evropskega računskega sodišča, ki je izvedla analizo. Do sedaj se je pogosto dogajalo, da  so države članice EU v bilateralnih odnosih imele v mislih le svoj lasten interes, ne pa skupnega delovanja Unije proti sili, kakršna je Kitajska. Dejstvo je, da gre za miselnost, ki se bo težko spremenila čez noč.

Kitajci so v okviru videokonference poudarili nekaj svojih prednostnih nalog. Najprej želijo, da se uveljavi prepričanje, da je Kitajska spoštovan globalni igralec, ki ne ogroža nikogar. Želijo, da EU ohrani enotni evropski trg odprt za kitajsko poslovanje. V kontekstu ameriško-kitajske trgovinske vojne se predsednik Ši Džinping zavzema za to, da bi se lahko oprl na EU, ko bi bilo to potrebno. Po poročanju kitajske tiskovne agencije Xinhua je predsednik Xi dejal, da bi si morali Kitajska in Evropska unija prizadevati za načela “mirnega sožitja, odprtosti in sodelovanja, multilateralizma, pa tudi dialoga in posvetovanja z namenom zdravega in stabilnega razvoja odnosov”.

Foto: epa

Videokonferenca je seveda potekala daleč od oči javnosti, po zaključku je bila predvidena tiskovna konferenca uradnikov EU, medtem ko skupna pisna izjava s sklepi ni bila načrtovana. Pred začetkom vrha je bilo tudi objavljeno, da je bil podpisan sporazum o medsebojnem priznavanju zaščitenih označb porekla za sto evropskih in sto kitajskih živilskih in kmetijskih proizvodov. Na dogovorjeni seznam so uvrstili, na primer, znana češka in nemška piva, francoska vina, grški feta sir, italijanski parmezan, pa tudi slovensko vino Vipavske doline.

Nina Žoher