fbpx

To je dejstvo o kraljici Elizabeti II., ki bi vam ga slovenski mediji najraje zamolčali

Vir: EPA

Danes se je ob 8.30 uri po osrednjeevropskem času zaključilo desetdnevno obdobje žalovanja za angleško kraljico Elizabeto II. K večnemu počitku jo bodo položili v Westministrski opatiji po zaključku obreda, pri katerem so prisotni le najožji družinski člani. S tem zadnjim dejanjem se bo zaključila pot izjemne monarhinje, ki je svoje kraljestvo vodila skozi obdobje bliskovitega tehnološkega razvoja sveta in tektonskih političnih sprememb. Lahko bi rekli, da se je svet spreminjal, kraljica in z njo monarhija, pa je ostala. Kot tudi njena vera in vera kraljestva. Kot je povedala ob priložnosti, je bila vera njena inspiracija in pristan. 

Njena vera je bila javno znana in izpričana. A da je es tako in da ne gre le za nekakšno javno potrjevanje veroizpovedi vodje monarhije, se te dni spominja tudi znani slovenski televizijec in zgodovinar Jože Možina. Spoznal je ob njenem obisku v Sloveniji na sprejemu. Tako je zapisal: “Morda zanimiv spomin na Elizabeto II. Ob obisku v Sloveniji se je v obhodu rutinsko, molče rokovala z gosti, a ko sem jo pozdravil “God Bless you, Your Majesty” (Bog vas blagoslovi, vaše Visočanstvo) se je zaustavila, prijazno pogledala in začela pogovor – kdo sem, kaj počnem … Hm, veliko mi je s tem povedala.”

Ko je leta 1952 sprejela nasledstvo po očetovi smrti leta 1952, se je takrat 25- letna kraljica zaobljubila, da jo bo skozi njeno vladavino vodila krščanska vera, celotno kraljestvo pa je prosila, naj zanjo, pred njenim kronanjem, molijo. A njena globoka vera se ni začela s prevzemom velikih odgovornosti, temveč že veliko prej, v njenem otroštvu, ko sta z očetom kraljem Jurijem II. prvič obiskala cerkveni obred, poroča DailyMail.

Odtlej je kraljica vsako teden obiskala nedeljsko mašo s svojimi starši in sestro, princeso Margareto. V kasnejših letih naj bi ji bil v inspiracijo njen stari oče Jurij V., ki je bil znan po tem, da je vsak večer pred spanjem prebral odlomek iz Svetega pisma.

Britanski kralj ali kraljica z nastopom vladavine avtomatsko postane tudi branitelj vere in vrhovni guverner anglikanske cerkve. Imenuje nadškofe, škofe in dekane Anglikanske cerkve, sicer po navodilih premierja ali premierke.

Kraljica naj bi bila njena vera v veliko uteho ob smrti njenega soproga, princa Filipa, ki je preminil lanskega aprila.

Kraljica Elizabeta II. v družbi canterburyskega nadškofa Justina Welbya. (Foto: epa)

Številni pokloni verskih voditeljev
V dneh, ko kraljestvo žaluje za svojo kraljico, pa so se oglasili tudi številni verski voditelji, ki so spregovorili o kraljičini veri, kot so jo sami doživeli. Catenburyski nadškof je vodjo Anglikanske cerkve (kraljico) opisal kot vdano učenko krščanskega nauka: “Njeno zaupanje v Boga in globoka ljubezen do Boga je bila temelj tega, kako je živela svoje življenje – uro za uro, dan za dnem.” Po njegovih besedah je kraljica vedela, kaj pomeni prejeti darilo življenja, ki nam ga je dal Bog, kar je kazala skozi potrpežljivo, ponižno in nesebično služenje drugim.

Vodilni predstavnik judovske skupnosti je ob njeni smrti povedal: “Izražano najgloblje sožalje sinu njenega visočanstva in prestolonasledniku kraljeve družine. Molimo, da bo naš narod lahko še dolga leta koristil moč in razumevanje našega novega suverena,” in dodal, da se njihovi skupnosti kraljica ni nikoli izneverila.

Kraljica Elizabeta II. in papež Frančišek ob njunem srečanju leta 2014. (Foto: epa)

Oglasil se je tudi papež Frančišek, ki je ob izraženem sožalju novemu kralju Karlu III. dodal še, da moli za kraljičin večni počitek. “Vašemu visočanstvu zagotavljam, da vas bo vsemogočni Bog podpiral s svojo neminljivo milostjo, sedaj ko sprejemate nove odgovornosti kot kralj.”

Gal Kovač