V Turčiji je sodna oblast prepovedala delovanje več kot 130 spletnim stranem, vključno s profili na družabnih omrežjih različnih opozicijskih politikov, umetnikov in medijev. Turško sodišče je zaskrbljeno, da prepovedane strani ogrožajo nacionalno varnost. Oškodovani posamezniki menijo, da predsednik z odločitvijo spodkopava demokracijo in človekove pravice turških državljanov.
Turško sodišče, močno povezano z izvršilno oblastjo, je prepovedalo delovanje 136 spletnim stranem in profilom na socialnih omrežjih. Prepovedani profili pripadajo večinoma organizacijam in posameznikom, ki so kritični do vlade predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.
Ogrožena neodvisna turška tiskovna agencija
Med ogroženimi je tudi neodvisna turška tiskovna agencija Bianet, ki je po naključju dobila vpogled v dokumente in videla, da spada na seznam 136 spletnih strani, ki naj bi domnevno kršile zakon o regulaciji interneta in s tem ogrožale nacionalno varnost. Bianet se drugače zavzema za pravice in je kritičen do vlade. Bianet je sporočil, da o prepovedi sodišča, ki je blokiralo dostop do njihove celotne spletne strani, ki zajema več kot 200.000 člankov, niso bili niti obveščeni. Odvetnik Bianeta Meric Eyupoglu je odločitev sodišča označil za pravni škandal in velik napad na svobodo tiska.
Turška podpisnica peticije “Academics for Peace” Esra Arsan, ki se je leta 2016 zavzemala za mir, je dejala, da je odločitev sodišča dejansko odvzem pravice javnosti za dostop do informacij. Tiskovne agencije iz tujine poročajo, da so poleg Bianeta prizadeti tudi poslanci prokurdske opozicijske stranke Peoples’ Democratic Party (HDP) ter spletne strani, ki so povezane s protivladnimi protesti v parku Gezi iz leta 2013.
Kljub prepovedi bodo nadaljevali z delom
Bianet in druga na novo prepovedana spletna mesta in socialna omrežja imajo sedem dni časa za pritožbo na odločitev sodišča. Če bo pritožba zavrnjena, se lahko obrnejo na ustavno sodišče. Sodišče je odločitev sprejelo že 16. julija na pobudo policije. Vse sporne strani so bile do nedavnega sicer še dosegljive. Bianet pa je že vložil pritožbo. Mednarodna novinarska agencija Reuters ni mogla neodvisno potrdili razsodbe sodišča, ki jo je Bianet objavil na spletu, tudi sodišče in vlada nista bila na voljo za komentarje. Sicer pa ni jasno, kdaj naj bi prepoved, ki je bila sprejeta že julija, začela delovati. Tiskovni predstavniki prepovedanih strani poročajo, da bodo kljub prepovedi še vedno nadaljevali s svojim delom.
Turški predsednik spodkopava demokracijo
Mnogi opazovalci dogajanja v Turčiji menijo, da predsednik Erdogan spodkopava demokracijo in človekove pravice turških državljanov. Novinarji brez meja so v torek kritizirali, da je odločitev sodišča nevarna in da je uperjena proti neodvisnemu novinarstvu. Turški urad za telekomunikacije so tako pozvali, naj ne uresniči odločitve. Vlada obtožbe zanika, saj meni, da so ukrepi upravičeni. Vlada naj bi zgolj reagirala na grožnje, ki jih je deležna, vključno s poskusom državnega udara leta 2016.
Uporabniki spleta v Turčiji so celo poročali, da še vedno lahko dostopajo do nekaterih prepovedanih internetnih strani s seznama, vendar so opazili, da jih je že najmanj pet izmed njih blokiranih. V poročilu istanbulskega združenja za svobodo izražanja (IFOD) za leto 2018 piše, da je Turčija med letoma 2014 in 2018 blokirala skupno 245.825 spletnih mest in domen.
Pia Porenta