Ugledni francoski pravni zgodovinar Jean-Louis Harouel opozarja: “Z Marakeško deklaracijo želijo utišati vse kritike migracij, takšen razplet pa bo povsem samomorilski in bo prispeval k neizogibno porušeni Evropi”

Foto: YouTube

V uglednem francoskem dnevnem listu Le Figaro je priznan francoski pravni zgodovinar Jean-Louis Harouel nedavno objavil prispevek o marakeški deklaraciji in opozoril, da sprejetje le-te pomeni legalizacijo načela, da ima vsakdo možnost, da lahko pride in živi, kjer si sam želi. To pa bi posledično pomenilo, da se bo ob porastu prebivalstva na afriški celini v prihodnji desetih letih vedno več Afričanov pričelo pomikati proti evropski celini. Po navedbah Portal Plusa je Harouel izpostavil, da bi bil takšne vrste razplet povsem samomorilski, saj bi evropska celina, invazirana z migranti, pomenila neizogibno porušeno Evropo. 

V prispevku z naslovom Globalni sporazum o migraciji ali kako je nastala uradna resnica se je Harouel na kritičen način lotil komentiranja Marakeške deklaracije, ki se uradno sicer imenuje Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah (Global Compact for Safe, Orderly and Regular Migration).

V številnih evropskih državah je mogoče zaslediti vrsto kritičnih pripomb na marakeško deklaracijo in to ne zgolj v Višegrajski skupini, ampak tudi v Franciji, ki velja za liberalno. Po prepričanju znanega in uglednega francoskega pravnega zgodovinarja Harouela besedilo ZN o migracijah predstavlja sredstvo za ustvarjanje pritiska na Zahod. V skladu s prevodom na strani Portal plus je Harouel zapisal, da se v besedilu skriva ideja o neizogibnem stopnjevanju migracij, pri čemer je potrebno zaslediti, da bodo te potekale brez obrambe, torej čim bolj gladko. 23 ciljev, na katerih je poudarek, želi prispevati k zagotavljanju večje varnosti za migrante in poskrbeti, da bodo ti, kjer se bodo naselili, čim bolj vključeni.

Foto: epa

Daje vtis intelektualne poštenosti
“Sporazum” ZN po besedah Harouela na prvi pogled daje vtis intelektualne poštenosti. “Polemike o migracijah si prizadeva umakniti z emocionalnega polja in jih za javno debato prikazati tako, da bi temeljile izključno na dejstvih in številkah. “Sporazum” potrjuje svojo zavezanost svobodi izražanja, odprti in svobodni debati. Toda presenetljivo mora ta debata nujno “privesti javnost do tega, da upošteva pozitivne učinke varne, urejene in ustaljene migracije”. To pomeni, da “sporazum” razkriva uradno resnico: migracija je po definiciji koristna za vse vpletene strani.”

Vse to pomeni, da ni mogoče govoriti o svobodni debati. “Sporazum” pa celo daje priporočila, da države prenehajo podpirati medije, ki bodo predvajali nestrpne in ksenofobne govore. To pa bo tisto, kar bo pripevalo k uvedbi davkov na časopise, ki bodo objavljali protimigrantska sporočila, podkrepljena na dejstvih. S tem bo onemogočena kritika migracij, “odprta in svobodna debata” pa bo v resnici pomenila aktivizem, ki zagovarja migracije. “Zdi se, kot da “sporazum” ZN o migracijah temelji na načelu, da bi moral vsakdo imeti možnost, da pride in se naseli kamorkoli. Kakorkoli, še posebej zaradi ogromne rasti prebivalstva v Afriki bo v prihodnjih desetletjih desetine ali celo stotine milijonov ljudi, ki bodo hoteli priti na Zahod. Sprejetje ogromnih množic v Evropo v njihovem iskanju Eldorada bi bilo za Evropejce samomorilsko in ne bi koristilo niti migrantskim množicam. Preplavljena Evropa bi bila neizogibno porušena Evropa.” Pri tem je smotrno spomniti na besede Victorja Huga, ki je pripomnil, da se “po dnevu, ko beda vseh doseže bogastvo peščice, nastopi noč, ko ne bo ostalo ničesar več. Ko ne bo ostalo ničesar več za nikogar.”

Migranti (vir: twitter)

Ob tem naj bi šlo po besedah Harouela za regresiven učinek egalitarizma, in sicer še posebej v njegovi komunistični verziji. Paradoksalno gre za komunistično razsežnost ideologije svobodne migracije, ki temelji na ideji, da je svet stvar, ki je skupna. Kot taka pripada vsakemu, “da lahko kdorkoli zakonito gre in izkoristi prednosti ugodnih okoliščin, kjerkoli že so. Toda jemanje tega, kar pripada drugim, je v skladu s filozofijo komunizma.” Prav tako Harouel izpostavlja, da ideologija svobodne migracije prispeva k uničevanju lastništva zahodnih ljudstev med seboj. “Suverenost ljudi temelji na lastništvom nad samim sabo, svojo usodo, svojo identiteto, svojo zemljo, svojo materialno in duhovno dediščino. V svoji državi se morate počutiti, kot pravijo, “doma”. In izraz se nanaša na idejo lastništva: kolektivno lastništvo (suverene države), ki poraja materialno, moralno in “kulturno” varnost, neobhodno za dobro življenje. Pa vendar ideologija svobodne migracije uničuje to lastništvo, uničuje idejo dediščine človeških skupnosti s tem, ko jo prisili, da se odpre vsakomur, da se deli z vsemi brez upoštevanja svobode izbire ali stanja stvari.”

Brez pretiravanja lahko po besedah Harouela rečemo, da to predstavlja obliko komunizma na globalni ravni. “Tema svobodne migracije je postala ena glavnih osi človekovih pravic, kot jih razumemo danes, to je preoblikovanih v sekularno religijo, katere zgodovinar François Furet je prvi opazil, da je nadomestila komunizem v njegovi vlogi utopije, ki naj bi vzpostavila kraljestvo dobrega. Revolucionarni aktivisti se niso motili. Od 80. let prejšnjega stoletja je mnogo aktivistov, ki so z implozijo Sovjetske zveze in kolapsom sekularnih komunističnih religij postali sirote, množično konvertiralo v sekularno religijo človekovih pravic, ki jim je dovolila, da še naprej izvajajo komunizem na manj viden način, s tem ko napadajo drugo obliko lastništva: lastništvo ljudi nad samim sabo. “Globalni pogled Združenih narodov na varno, urejeno in ustaljeno migracijo” je izraz te filozofije. Nič presenetljivega ni, da so se Združene države Amerike, Poljska, Avstrija, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, baltske države in verjetno Švica umaknili iz nje. Kdaj bo na vrsti Francija?,” se je ta za konec po navedbah Portal plusa vprašal Harouel.

H. M.