Ukrajinci se danes spominjajo žrtev političnega terorja takratnega stalinističnega vodstva Sovjetske zveze med letoma 1937 in 1938. Medtem pa je Golobova vlada ukinila ravno dan spomina na žrtve komunizma.
Ukrajina je država, ki jo je komunizem izjemno prizadel in to do te mere, da imajo še danes demografske težave. Danes ta velika evropska država šteje le okoli 43,8 milijona prebivalcev, medtem ko jih ima ozemeljsko manjša Nemčija 83,2 milijona, Francija pa 67,8 milijona. Vse od zasedbe Ukrajine s strani boljševistične Rdeče armade je ta država plačevala neizmeren dolg v obliki človeških žrtev in drugih oblikah trpljenja.
Samo število žrtev zaradi gladomora se ocenjuje med 5 in 8 milijoni. Od zgodnjih 20. let prejšnjega stoletja pa do konca 80-ih let je bilo v času boljševističnega režima v Ukrajini dodatno aretiranih kar 1,5 milijona ljudi, od katerih so jih ogromno preprosto postrelili, zaprli ali poslali na prisilno delo v gulage. Izgnanih je bilo kar 3 milijone Ukrajincev. Nasilje je doletelo in prizadelo prav vse dele ukrajinske populacije.
Spomin na žrtve komunističnega režima
Ukrajinci pa se 21. maja spominjajo žrtev politične represije med letoma 1937 in 1938, ko je stalinistični režim obsodil 198.918 ljudi, od tega kar dve tretjini na smrtno kazen. Ostali so bili poslani v zapore in delovna taborišča. Sovjetske oblasti so več desetletij skrivale sledi svojih zločinov.
Eno izmed obeležij tega časa leži v gozdu Bikivnija v okolici Kijeva, kjer leži pobitih okoli 30 tisoč nedolžnih ljudi. Po nekaterih virih je število pobitih višje in sega celo do številke 200 tisoč. Morišče se lahko primerja z zločini, ki so se dogajali v Katinu, Auschwitzu, Buchenwaldu in drugje. Likvidacije je izvajala Stalinova služba NKDV. Kot najbolj krvavo noč tistega časa viri omenjajo 19. maj 1938, ko so agenti NKDV v eni sami noči pobili 563 ljudi. Ukrajinske oblasti so na tem kraju uredile grobove za več kot 19 tisoč identificiranih žrtev.
Andrej Žitnik