fbpx

Urednica New York Times odstopila zaradi delovnega ozračja, ki je sovražno do vsega, kar ideološko ne spada levo od sredine

Ena najbolj vplivnih Judinj na svetu in zdaj nekdanja urednica NYT Bari Weiss. (Foto: Facebook)

Novinarka in urednica oddelka strani s kolumnami pri New York Times in po mnenju Jerusalem Posta ena izmed 50 najbolj vplivnih Judov na svetu, Bari Weiss, je dala odpoved. Kot razlog za prekinitev delovnega razmerja pri omenjenem časopisu je navedla sovražno okolje, ki ne spodbuja pluralnosti mnenj, temveč zahteva eno in edino miselnost, ki jo diktira Twitter. Zaradi drugačnih pogledov Weissove so jo sodelavci oklicali za nacistko in rasistko.

“Najeli ste me z namenom, da pripeljem glasove, ki se drugače ne bi pojavili na vaših straneh: pisce začetnike, centriste, konservativce in druge, ki ne bi takoj pomislili, da je Times za njih,” je v uvodu svoje odpovedi, ki jo je naslovila na publicista NYT A.G. Sulzberga, zapisala zdaj nekdanja urednica oddelka strani s kolumnami Bari Weiss.

“Razlog za to je bil jasen: Časopisu ni uspelo predvideti izida volitev leta 2016, kar je pomenilo, da nima dobrega razumevanja države, ki jo pokriva,” je zapisala Weissova in dodala, da je prioriteta vsaj na papirju bila, da se to popravi. Namesto tega se je znašla v delovnem okolju, ki je sovražilo drugačemisleče. Vodstvo jo je zasebno podpiralo, javno pa dopuščalo napade, žalitve in nadlegovanje s strani sodelavcev na Twitterju in aplikaciji Slack, ki jo uporabljajo za interno komunikacijo.

“V medijih je prišlo do novega konsenza, mogoče še toliko bolj v tem časopisu: da resnica ni proces kolektivnega odkrivanja, temveč ortodoksnost, ki je že znana peščici razsvetljenih, katerih naloga je obveščati preostale,” je zapisala Weissova. “Twitter je postal končni urednik,” je dodala in izpostavila, da se zgodbe pri NYT pišejo na način, ki ustreza najožjemu krogu občinstva, “namesto da bi radovedna javnost brala o svetu in povlekla lastne zaključke.”

Ne upa si identificirati levičarjev
Žalostno je, da se je Weissova ustavila pri “Twitterju”, namesto da bi identificirala skupino ljudi, ki je odgovorna za to. To so namreč progresivci, komunisti, anarhisti, tako imenovani bojevniki za socialno pravičnost in ostala levičarska klika, ki preganja vsakršno odstopanje od levičarskega enoumja. “Učili so me, da je naloga novinarjev pisati prvi osnutek zgodovine. Zdaj je tudi zgodovina postala nekaj, kar se oblikuje glede na potrebe vnaprej določene pripovedi,” pravi Weissova.

Zaradi drugačnih pogledov Weissove (ki je resnici na ljubo centristka), so jo sodelavci oklicali za nacistko in rasistko. Kar je še bolj smešno, v isti sapi so se pritoževali, da “spet piše o judih.” Nadlegovali so celo sodelavce, za katere so levičarski ideologi znotraj NYT ugibali, da so z Weissovo v prijateljskih odnosih. Na Twitterju in Slacku so jo blatili, zmerjali z lažnivko in nestrpnico, pogosti so bili pozivi k njenemu izgonu iz podjetja, izostali niso niti emotikoni s sekiro ob njenem imenu. Vodstvo ni ukrepalo.

Weissova ne razume, kako so lahko v NYT dopustili, da se je ideološko enoumje razpaslo do te mere. Je od časopisa, ki je s svojimi lažmi in zavajanjem med drugim sploh omogočil izvedbo komunistične revolucije na Kubi, pričakovati kaj drugega? Za svoja leta, izkušnje in položaj Weissova kaže izredno naivnost.

Danes še več cenzure kot v preteklosti
“Intelektualna radovednost – kaj šele tveganje – je v očeh Timesa nadloga. Zakaj urejati nekaj, kar bo izzvalo naše bralstvo, ali napisati nekaj pogumnega, samo zato, da bo šlo čez proces hromenja, dokler ne bo ideološko čisto, ko pa si lahko zagotovimo varno službo (in klike) z objavo 4000. mnenja, da je Donald Trump edinstvena nevarnost za državo in svet?”
stanje na NYT karakterizira Weissova, ki meni, da je samocenzura na časopisu postala normalnost. “Da prideš na delo kot centrist v ameriškem časopisu, ne bi smelo biti junaštvo.”

“Kolumne, ki bi jih z lahkoto objavili še dve leti nazaj, bi sedaj urednika ali pisca spravile v resne težave, če ne celo na cesto,” je opozorila Weissova in izpostavila, da je vodstvo časopisa potrebovalo vsega skupaj dva dni, preden se je uklonilo zahtevam skrajnih levičarjev zaposlenih na NYT in se zavezalo, da česa takega, kot je bila kolumna senatorja Toma Cottona, v kateri je pozval k vzpostavitvi zakona in reda na ameriških ulicah, ne bodo več objavljali.

Ivan Šokić