fbpx

V bližini Fukušime odkrili radioaktivne križance med divjimi in domačimi prašiči

Radioaktivni križanci med merjascem in prašičem iz Fukušime (vir: Twitter)

V bližini Fukušime so naleteli na radioaktivne križance med domačimi prašiči in divjimi merjasci. Da so slednji radioaktivni so znanstveniki odkrili po naključju, ko so raziskovali vpliv učinke sevanja na živali. Študija je pokazala, da je do križanja vrst prišlo po nesreči v Fukušimi.

Raziskava je pokazala, da so križanci med domačimi in divjimi prašiči ušli iz lokalnih farm v območja, kjer ni ljudi, ki so se izselili po cunamiju in potresu. Spomnimo, leta 2011 sta potres in cunami povzročila jedrsko nesrečo v jedrski elektrarni v Fukušimi, kjer so morali iz bližnjih območij izseliti 160 tisoč ljudi.

Lovci so številna leta zasledovali radioaktivne divje prašiče, številni med njimi pa imajo kar 300-krat večjo vsebnost radioaktivnega elementa cezija-137, od stopnje varne za okolico. Znanstveniki na univerzi v Fukušimi so uporabili genetske teste, s katerimi so skušali ugotoviti vpliv sevanja na življenje živali v divjini, s pomočjo lokalnih genetskih testov. Kot še poroča The Telegraph so v študiji, ki je bila objavljena tudi v reviji Zbornik Kraljevske družbe B, ugotovili, da pri prašičih ni prišlo do genske mutacije. So pa prišli do zanimive ugotovitve, da so se divji priašiči pričeli križati z domačimi prašiči.

Divji prašiči so se križali z domačimi prašiči
“Biološki vpad” radioaktivnih prašičev se je pričel, ko so se divji prašiči pričeli postopoma seliti na neposeljena območja in se srečevali z domačimi prašiči, ki so zbežali v divjino, ko so bili po jedrski katastrofi kmetovalci prisiljeni zbežati iz območja sevanja. Zaprte cone so leta 2018 počasi pričeli odpirati, a so se uradniki vseeno bali odpreti določena območja, kjer se nahajajo divji prašiči, saj se slednji ne bojijo ljudi.

Okoljevarstveniki so proti organizaciji olimpijskih iger v Tokiu zaradi vplivov sevanja v bližnji okolici (Foto: epa)

V omenjeni študiji so med leti 2006 in 2018 zbrali in analizirali 338 genetskih vzorcev divjih prašičev. Znanstveniki so ugotovili, da je vsaj 18 prašičev imelo tudi gene domačega prašiča. “18 divjih prašičev je imelo tudi v svoji genetski zasnovi tudi sledi domačega evropskega prašiča,” so še zapisali v poročilu. Pogostost obstoja tega tipa prašičev ostaja stabilna vse od prvega odkritja leta 2015, a se bojijo, da bi tovrstni prašiči lahko vplivali na razmnoževanje izpuščenih domačih prašičev.

Sara Rančigaj