Ker je v ameriški zvezni državi Ohio zaradi relativno nizke stopnje precepljenosti pred nekaj meseci začelo naraščati število primerov okužb z novim koronavirusom, so zvezni organi sprevideli, da se je treba v tako drastičnih situacijah, ko visi na nitki javno zdravje, poslužiti temu primernih drastičnih ukrepov, v okvir česar spada tudi pogojevanje izogib zaporne kazni s prejemom cepiva proti covidu-19.
Tako je v tej 11,7-milijonski zvezni državi na ameriškem srednjem vzhodu že več mesecev povsem ustaljena praksa, da morajo necepljeni zaporniki, ki želijo zaprositi za možnost pogojnega izpusta iz zapora ali obsojeni delinkventi, ki jim grozi zaporna kazen, pa bi si želeli pokoro za svoje grehe raje kot za zapahi odslužiti v hišnem priporu ali s pogojnim prestajanjem kazni na prostosti v kombinaciji z družbenokoristnimi deli, pred odobritvijo takšnih »ugodnosti« s strani lokalnih pravosodnih organov najprej v ramo prejeti dozo cepiva proti novemu koronavirusu. Kako pomembno se jim zdi varovanje javnega zdravja, pove tudi dejstvo, da je v nedavni preteklosti več tamkajšnjih sodnikov prejem cepiva določilo tudi kot pogoj za obstanek izven rešetk ameriških zaporov za vse tiste prestopnike, ki so svoje kazni že pred tem prestajali na prostosti (hišni pripor, družbenokoristna dela ipd.) in so doslej vztrajno zavračali cepivo proti koronavirusu.
Tako je pred nedavnim sodnik Christopher A. Wagner iz nižjega sodišča v okrožju Hamilton kriminalcu Brandonu Rutherfordu, ki je bil obsojen zaradi razpečevanja prepovedanih drog, kot pogoj za prestajanje kazni na prostem postavil cepljenje proti covidu-19 najkasneje v roku 60 dni. Sodnik je ob tem dejal, da osebno sicer ni strokovno podkovan na področju medicine ali farmacije, vendar pa je več kot prepričan, da je cepivo proti koronavirusu neprimerno bolj varno kot mamilo fentanil, za razpečevanje katerega je bil Rutherford obsojen. Pri tem je dal Wagner 21-letnemu preprodajalcu mamil jasno vedeti, da ga bo po preteku dveh mesecev, če ta ne bo pripravljen zavihati rokava, brez pomislekov poslal neposredno za rešetke.
Precej podoben je bil primer še enega državljana Ohia Sylvauna Lathama, ki ga je sodišče v nekem drugem okrožju spoznalo za krivega kaznivih dejanj, povezanih z orožjem in mamili. Sodnik Richard A. Frye, ki je razsojal v Lathamovem primeru, je dal prestopniku, ki je priznal krivdo za svoje početje in do dneva obsodbe še ni prejel nobenega odmerka cepiva proti covidu-19, kot pogoj za izogib trem letom zaporne kazni na račun opravljanja družbenokoristnih del cepljenje proti koronavirusu najkasneje v roku 30 dni. Oba obsojenca, ki do dne odločitve obeh sodnikov nikakor nista bila pripravljena nastaviti rame, sta potem, ko sta sprevidela, da je od prejema cepiva odvisna njuna svoboda, brez omahovanja privolila v cepljenje proti nevarnemu virusu.
Pogojevanje prejema cepiva proti novemu koronavirusu z možnostjo obstanka izven zaporniških zidov je sicer celo v ameriški jurisdikciji neobičajna praksa, ki je bila doslej še brez pravnih precedensov. Zaradi tega je tovrstno obravnavo obsojenih posameznikov pod svoj drobnogled vzela Ameriška zveza za državljanske svoboščine (American Civil Liberties Union), vendar pa je namestnik njenega predsednika David J. Carey v izjavi za javnost dejal, da v takšnih primerih sam ne prepozna kakršnih koli kršitev posameznikovih pravic in svoboščin.
Navsezadnje, je dejal Carey, gre pri covidu-19 za na globalnem nivoju razglašeno epidemijo, kar de facto pomeni izredne razmere, v času trajanja slednjih pa je v določenih primerih dopustno tudi določeno omejevanje nekaterih pravic in svoboščin (kot je v danem primeru avtonomija posameznikovega odločanja o posegih v njegovo telo), poleg tega pa v tovrstnih sodniških odločitvah nikakor ne gre za »prisilno cepljenje«, saj imajo obsojenci, ki jim je bil postavljen takšen ultimat, še vedno vso pravico zavrniti ponujeno cepivo in namesto tega sprejeti zaporno kazen.
Andrej Žitnik