Zgodila se je glavna obravnava, kakršne češko pravosodje ne pomni. Okrožno sodišče v Pragi bo v torek začelo obravnavo v primeru nekdanjega komunističnega notranjega ministra Vratislava Vajnarja. Kot prvi komunistični voditelj bo pred sodiščem odgovarjal za brutalne posege na češkoslovaški državni meji oziroma zaradi danih ukazov za pobijanje državljanov, ki so skušali prestopiti mejo na zahod.
“Dolgo časa je manjkalo politične volje, da bi se nekaj rešilo,” je v pogovoru za Radiožurnál povedal zgodovinar Prokop Tomek z Inštituta za vojaško zgodovino, ki je pojasnil, da se je dolgo časa domnevalo, da so akti zastarali, zdaj pa jim je uspelo najti zakonodajne instrumente, piše češki Irozslahs. Odvetnik obtoženega Vratislava Vajnarja je po poročanju Ujszo pisno zatrdil, da slednji ne more sodelovati na obravnavah. To je potrdil z zdravniškim mnenjem, vendar njegova prisotnost na sodišču ni bila potrebna, zato se je sojenje začelo. Obtoženega krivijo sodelovanje pri smrti treh oseb, poškodbi še treh in neposredni nevarnosti za življenje ene osebe, ki so skušali pobegniti iz države čez zeleno mejo.
Leta 2019 je s Češke odjeknila novica, da trem češkoslovaškim voditeljem grozi kazenski pregon zaradi zlorabe položaja pri njihovi vlogi v pobojih na meji v času komunizma, zdaj pa je prišel čas za glavno obravnavo, kjer bodo kot prvega obravnavali nekdanjega komunističnega notranjega ministra Vratislava Vajnarja. Češki policijski urad za preiskovanje komunističnih zločinov (UDV) za smrti na mejah krivi nekdanjega šefa komunistične partije Milousa Jakesa, češkoslovaškega premierja Lubomirja Strougala in notranjega ministra Vratislava Vajnarja.
Gre za prvo sojenje zločinom komunistov na Češkem
Kot izhaja iz obtožnice, je Vajnar vedel, da mejni policisti uporabljajo strelno orožje proti nezakonitim prestopom meje, vendar ni dal pristojne pobude za sprejetje zakonodaje, ki bi to početje preprečila. Še več, to je namenoma izpustil, ker je želel škodovati tistim, ki bežijo pred komunistično oblastjo zaradi njihovih domnevnih političnih nazorov. Gre za prvo kazensko sojenje na Češkem, katerega predmet je brutalnost nekdanjih komunističnih oblasti do tistih, ki so skušali pobegniti čez mejo na zahod. Odvetnik Ľubomír Müller zastopa žrtve, vključno z mamo in sestro moškega, ki so ga leta 1986 v bližini Bratislave na avstrijski meji raztrgali psi čuvaji meje, in moškega, ki ga je v bližini češkega mesta Cheb ranil pes čuvaj meje. Svojci zahtevajo odškodnino v višini 250.000 kron, 500.000 kron in 400.000 kron.
Tomek, češki zgodovinar, je po navedbah Irozslahsa pojasnil, da so bili časi v obdobju med letoma 1983 in 1988 precej drugačni od 50. let, saj ni bilo več elektrike in min, tehnična zapora pa je bila zato lažja. Ocenjuje, da je bilo okrog tisoč ljudi na leto, ki so se želeli izseliti, ali pa so se odločili za potovanje v tujino, kjer bi tudi ostali, če bi bili pogoji ugodni. Državljani Vzhodne Nemčije so pogosto izbrali pot čez zeleno mejo na Češkoslovaškem, saj je bila nemška meja bolj varovana, zato so ljudje verjeli, da se lahko lažje prebijejo čez Češkoslovaško.
Doslej ni bilo dovolj politične volje
“Na začetku devetdesetih, ko je bilo največ možnosti, ni bilo politične volje. In potem menim, da igra tudi izbira zakonodajnih instrumentov. Dejanja so dolgo veljala za zastarana. Zdaj pa je orodje najdeno,” je dejal Tomek po navedbi češkega medija. Pripadniki mejne straže so služili pod komunističnim režimom in so bili prav tako odgovorni za smrt in poškodbe ljudi, čeprav so le upoštevali navodila. Večina odgovornih je bilo tudi obsojenih. To pa se je zgodilo le v primerih, ko so tudi prekoračili tedanje zakone, zakonodaja po letu 1989 namreč ni veljala za nazaj, torej ni bilo mogoče za nazaj kaznovati dejanj, storjenih po takrat veljavnih zakonih.
To se je zgodilo na ozemlju tuje države, če so prekoračili svoja pooblastila. To pot so izbrali tudi v Nemčiji, kjer so neposredne storilce kaznovali z nižjimi kaznimi. Toda hkrati so pod drobnogledom spremljali oblastne člene, ki so bili nosilci politične odgovornosti.
Tanja Brkić