fbpx

V švedskih mestih kriminalne združbe sestavljajo skoraj izključno migranti – posel se prenaša v družini

Foto: pewresearch.org

Skoraj vseh 5 tisoč članov tolp na Švedskem je bodisi prva bodisi druga generacija migrantov. “Ni jim dovolj, da številni priseljenci pridejo na Švedsko iz manj razvitih držav in uživajo ugodnosti. Želijo si tudi razburjenja in želijo si hitro obogateti,” je dejal vodilni švedski kriminolog. V migrantskih tolpah se posel prenaša v družini – očetje in drugi sorodniki že mlade fante v družini učijo kaznivega dejanja. Skupno finančno breme za družbo bo kmalu predstavljalo 11,7 milijarde evrov.

Mestne kriminalne združbe, ki prevladujejo v švedskih mestih, so skoraj izključno sestavljene iz priseljencev, pravi Amir Rostami, vodilni kriminolog in profesor, ki je svoje ugotovitve utemeljil na policijskih podatkih. Na Švedskem se vsako leto povečuje število kaznivih dejanj, povezanih s tolpami, zaradi množičnega in nenadzorovanega priseljevanja pa oblasti izgubljajo nadzor nad vse več območji, kjer oblast prevzemajo migrantske združbe. “Ni dovolj, da številni priseljenci pridejo na Švedsko iz manj razvite države in uživajo ugodnosti. Želijo si razburjenja in želijo hitro obogateti,” pravi kriminolog Rostami.

Rostami je te člane tolpe razdelil v dve kategoriji. Neorganizirane kriminalce večinoma sestavljajo nekoliko mlajši člani, stari med 20 in 25 let, ki imajo slabši nadzor nad impulzi, manj izobrazbe in se ukvarjajo predvsem z orožjem in mamili. Potem so tu še nekoliko zrelejši, racionalnejši in bolje izobraženi člani, ki so vpleteni v obsežnejše kriminalne mreže; nekateri od teh članov so celo računovodje, ljudje z diplomami in nekdanji vojaški uslužbenci. Ta skupina je odgovorna za ogromen delež kaznivih dejanj na Švedskem, osumljena, da je vsako leto storila 40 tisoč kaznivih dejanj. Te kriminalne mreže ne le, da tekmujejo med seboj, ampak tudi delujejo skupaj.

Rostami se vidi kot zgled nekoga, ki je izbral drugo življenje. Rodil se je v Iranu, na Švedsko je prišel z družino kot priseljenec in odraščal v okrožju Frölunda v Göteborgu, ki danes velja za “občutljivo območje”, kjer živi veliko število priseljencev. Dejal je, da je bila njegova vzgoja polna dejavnikov tveganja, da postane zločinec, a se je namesto na pot kriminala odločil za študij, poroča madžarska tiskovna hiša Magyar Nemzet. Glede migrantskih tolp je kriminolog poudaril, da se posel prenaša v družini. Povedal je, da očetje in drugi sorodniki mlade moške v družini učijo kaznivega dejanja. Rostami trdi, da je za družbo skoraj nepremostljiva naloga, da te posameznike spravi v način življenja brez kriminala, in zahteva veliko več sredstev, kot so na voljo ali jih je mogoče razumno dodeliti tej nalogi.

Foto: EPA

Policija ocenjuje, da število ljudi, dejavnih v zločinih tolp na tako imenovanih “občutljivih območjih”, presega 5 tisoč, od tega jih skoraj tisoč živi v Göteborgu. Po podatkih švedske policije imajo skoraj vsi registrirani kriminalci priseljensko ozadje. Ocenjuje se, da bo v 15 letih vsak priseljenski kriminalec stal davkoplačevalce v povprečju 25 milijonov kron (2,35 milijona evrov). To predstavlja skupno finančno breme za družbo v višini 125 milijard SEK (11,7 milijarde evrov). Upoštevati je treba tudi primanjkljaj davkov, plačanih družbi, h kateremu bi ti ljudje prispevali, če bi namesto kriminala izbrali pošteno življenje.

Sara Bertoncelj