V Veliki Britaniji težave z zaščitno opremo: EU naročila ne želijo, dobave iz tretjih držav nezanesljive!

Britanski premier Boris Johnson. (Foto: epa)

Z veliko krizo pomanjkanja zaščitne opreme se v teh dneh nekoliko nepričakovano sooča Velika Britanija. Vlada in zdravstveni sektor sta pod pritiskom, saj dobave iz tretjih držav niso izpolnile obljub, skupnemu evropskemu naročilu opreme pa so se pred tem odpovedali. 

Epidemija COVID-19 je povzročila svetovno pomanjkanje zaščitne in medicinske opreme in močno zaostrila pogoje naročanja. Preverjene in ustaljene poti preko medicinskih dobaviteljev so praktično nedostopne, zato si države po svojih najboljših močeh trudijo zagotoviti opremo na mednarodnem trgu, na katerem pa kar mrgoli prevarantov, ponaredkov in neizpolnjenih obljub.

Še posebej problematična je situacija v Veliki Britaniji, kjer bolnišnice zaradi nezadostnih količin zaščitne opreme le s težavo zagotavljajo zdravstveno oskrbo obolelim za novim koronavirusom. Napetost v bolnišnicah narašča, saj mnoge ne vedo, ali bodo čez nekaj dni še imele dovolj opreme za nemoteno delovanje. Vlada je med tem obljubila, da bo zagotovila opremo iz tretjih držav, predvsem Turčije in Kitajske, vendar so se naročila izkazala za nezanesljiva – dobava stoji, zatika se pri kakovosti in količinah dobavljenega materiala.

Med tem, ko druge evropske države, ki so začetno krizo prebrodile z lastnimi nabavami na trgu, končno lahko pričakujejo dobave zaščitne in medicinske opreme iz naslova skupnega evropskega naročanja, pa Velika Britanija tudi te opreme ne bo prejela – sodelovanje v EU naročilu je namreč zavrnila.

Dobave iz tretjih držav vprašljive, zdravniki grozijo s prekinitvijo dela
Britanske bolnišnice se v zadnjih tednih spopadajo s kritičnim pomanjkanjem zaščitnih oblek za delo z okuženimi pacienti in si na vse pretege prizadevajo zagotoviti vsaj minimalno število kirurških oblek, potrebnih za delovanje. Pri tem se vse pogosteje zanašajo na pomoč lokalnih živinozdravnikov, gasilcev in podjetij, saj se je izkazalo, da se je na vladna naročila zaščitne opreme iz tretjih držav nemogoče zanesti.  Zdravstveni delavci, ki skrbijo za bolnike na intenzivni negi, so med tem celo zagrozili, da bodo nehali prihajati na delo, če država ne bo zagotovila primernih količin zaščitne opreme.

Foto: epa

Britanski mediji so razkrili, da so od zdravnikov in medicinskih sester v bolnišnicah zaradi pomanjkanja opreme zahtevali delo samo v haljah, brez zaščitnih oblek, ki pokrivajo celo telo. Medicinske sestre v Londonu so na teden dobile le tri zaščitne maske, negovalka v domu za ostarele v Devonu pa si je lahko, da bi omejili potrebo po preoblačenju zaščitnih oblek, požirek pijače privoščila zgolj vsake štiri ure. Po razkritjih je vlada obljubila dobavo 84 ton zaščitne opreme, vključno s 400 tisoč kirurškimi oblekami, ki naj bi prišla iz Turčije.

Ko je bila obljubljena dobava brez razlage prestavljena, je v vodstvih bolnišnic zavrelo. “Naši zdravniki bodo v nekaj dneh ostali brez zaščitne opreme“, so opozarjali ter vladi in zdravstvenemu ministru svetovali, naj v javnosti neha govoriti o obljubah naročene opreme in se raje osredotoči na pakete, ki bodo dejansko prispeli. “Imamo obljube o turški pošiljki opreme, ki pa je iz neznanih razlogov obtičala v Turčiji. Ne vemo, koliko kirurških oblek bo uspelo priti do Velike Britanije, niti tega, kdaj jih lahko pričakujemo“, je za Guardian povedal Chris Hopson iz organizacije NHS Providers, ki zastopa britanske bolnišnice. Neizpolnjene obljube otežujejo delo bolnišnicam, saj z nezanesljivimi podatki o razpoložljivi opremi ne morejo načrtovati poteka dela.

Pri drugi pošiljki, ki naj bi britanskemu zdravstvenemu sistemu zagotovila 200 tisoč kirurških plaščev iz Kitajske, se je ob dobavi izkazalo, da dejansko vsebuje le 20 tisoč kosov opreme. Grenke izkušnje britanskih oblasti z naročili iz tretjih držav kažejo, da se je do trenutka, ko je oprema dostavljena, preverjena in ko je potrjeno, da dejansko ustreza zahtevanim standardom, nemogoče zanesti na obljube o tem, kdaj in koliko opreme bo prispelo.

Evropska oprema prihaja, a ne v Veliko Britanijo
Kljub kritičnemu pomanjkanju zaščitne opreme v bolnišnicah ter težavami z naročili in dobavo pa se je britanska vlada odločila, da ne bo sodelovala pri skupnem evropskem naročanju opreme. Glede na sedanje pomanjkanje v svetovnem merilu je EU začela izvajati pospešen postopek skupnega naročanja s 25 državami članicami, Evropska komisija pa je omogočila še dodatne nakupe opreme neposredno s strani Evropske unije v okviru mehanizma EU na področju civilne zaščite (rescEU). EU je s postopkom skupnega naročanja zaščitne opreme, testov in ventilatorjev začela že februarja, z upanjem, da bo z naročanjem velikih količin opreme pridobila boljšo pogajalsko moč na trgu in državam zagotovila nižje nabavne cene.

Vendar pa tudi pri naročilih velikih količin na evropskem nivoju ni šlo brez težav, kar ob izbruhu epidemije kaže na izredno zahtevne pogoje na trgu zaščitne in medicinske opreme. Prvo skupno evropsko naročilo, objavljeno 28. februarja, je spodletelo zaradi pomanjkanja primernih in preverjenih dobaviteljev, ki bi ga bili sposobni izpolniti.

A sčasoma so postopki stekli, in evropske bolnišnice v teh dneh pričakujejo dobavo prvega dela skupnega naročila zaščitne opreme in testov v vrednosti 1,5 milijarde evrov. S postopkom skupnega naročanja je EU uspelo zagotoviti ponudbe celo večjih količin zaščitnih mask, oblek in očal, kot je bilo sprva načrtovano. Iz Evropske komisije so sporočili, da so v teh dneh vzpostavili skladišče opreme v Romuniji, od koder so prvi paketi že krenili proti Italiji. Skupno naročilo poleg zaščitne opreme vključuje tudi ventilatorje, iz njega pa bo opremo lahko dobila tudi Slovenija.

Velika Britanija ni kazala zanimanja za pogovore z Evropsko komisijo glede skupne nabave zaščitne opreme in se tudi ni udeleževala sestankov, na katerih so države sporočale svoje potrebe. Vlada je opremo želela naročati neposredno iz tretjih držav, hkrati pa pozvala domače gospodarstvo k začetku lastne proizvodnje. Po tem, ko so se številna naročila iz tujine izjalovila, domača podjetja pa v tako kratkem času niso uspela zadovoljiti povpraševanja, so v javnost pricurljale zaskrbljujoče zgodbe zdravnikov in medicinskega osebja, ki ostaja brez opreme zaščitne opreme za normalno delovanje.

Pomanjkanje opreme in težave mednarodnih trgov
Epidemija COVID-19 je na mednarodnem trgu medicinske opreme povzročila pravo zmedo. Ko se je virus razširil po Evropi, je bilo zaščitno in medicinsko opremo, ki so jo praktično čez noč v velikih količinah iskale vse države, praktično nemogoče dobiti.  Evropska unija je hitro poizkušala vzpostaviti sistem skupnega naročanja, vendar je ta naletel na številne ovire, saj na trgu enostavno ni ponudnikov, ki bi zmogli dobaviti želene količine primerne opreme. Dva meseca po začetku divjanja virusa v Italiji je tako tja končno začela prihajati evropska zaščitna oprema, med tem ko bo na dobavo ventilatorjev, naročenih preko EU razpisov, treba še počakati.

Ta čas so bile države primorane poskrbeti vsaka zase. Nekaterim, na srečo tudi Sloveniji, je s skrajnimi napori kljub vsemu uspelo priskrbeti zadostne količine zaščitne in medicinske opreme, s pomočjo katere so zdravstveni sistemi vzdržali pritok pacientov s koronavirusno okužbo. 

Med tem, ko se je virus začel širiti po Evropi in smo se spraševali, ali bomo uspeli zdravstvene ustanove preskrbeti z maskami, zaščitnimi sredstvi, testi in ventilatorji, so se številne države ujele v pasti prevarantov, ki so po bajnih obljubah o velikih količinah zaščitne opreme mastno zaslužili s predplačili, potem pa skrivnostno izginili. Države in njihove bolnišnice – tako kot v zgornjem primeru Velike Britanije – te opreme niso nikdar dočakale. Ko se takšne stvari dogajajo največjim svetovnim velesilam, potem to resnično pomeni, da na trgu vlada “zverinjak”.

Rok Krajnc