Velika pravosodna reforma na Slovaškem: Sodniki niso več nedotakljivi, pregledujejo celo njihovo premoženje!

Datum:

V skladu z novo reformo pravosodnega sistema lahko sodnike na Slovaškem zdaj preganjajo, če pri izreku kazni ne spoštujejo zakonov. Nekateri temu nasprotujejo, ker menijo, da ogroža neodvisnost sodstva, toda takšno mnenje ne le, da predpostavlja neodvisnost sodstva, temveč tudi njegovo učinkovitost – nobene potrebe o nadzoru sodstva.

“Nevihta”, “Vihra”, “Božji mlini”, “Čistilišče” in “Jude” – so akcije slovaške policije, zaradi katerih je od pomladi lani vse več visokih uradnikov iz policije, sodstva in gospodarstva za rešetkami , piše urednik redakcije Deutsche Welle za Evropo v češkem časopisu “Denik”. Dramatičen ton se zdi kar primeren: med aretiranimi sta dva nekdanja direktorja policije, več odvetnikov – med njimi nekdanji glavni tožilec Dobroslav Trnka, 15 sodnikov – vključno z Jarmilo Urbancovo, nekdanjo namestnico predsednika, sodnica vrhovnega sodišča in nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Monika Jankovska ter močni podjetniki, kot sta multimilijonar Norbert Boedoer in Jaroslav Haščak, vodja finančne skupine Penta.

Medtem ko mnogi člani slovaške sodne in gospodarske elite čakajo na sojenje v priporu, je nova vlada, ki je bila inavgurirana marca 2020, izvedla sistematično reformo pravosodnega sistema države. Sveženj zakonov, ki ga je pripravila ministrica za pravosodje Maria Kolikova, je začel veljati 1. januarja.

V središču reforme pravosodja je omejevanje imunitete slovaških sodnikov. Pregleduje se tudi njihovo premoženje, na novo ustanovljeno vrhovno sodišče pa bi moralo v prihodnosti kaznovati sodnike v primeru kaznivih dejanj sodnikov in tožilcev. Poleg tega se bodo odslej sodniki upokojevali pri 65 letih. Zaenkrat natančno upokojitvena starost zanje ni določena.

Preiskava umora novinarja je razkrila nepričakovano povezavo z glavnim tožilcem
Politični proces, ki je privedel do aretacij in na koncu sodne reforme, se je začel pred manj kot tremi leti. Namreč 21. februarja 2018 sta bila ubita novinar Jan Kuciak in njegova zaročenka Martina Kušnirova. Kuciak je namreč preiskoval korupcijo, po mesecih preiskav pa je bil aretiran vplivni poslovnež Marian Kočner, ki naj bi naročil umor. Med aretacijo so mu zasegli mobilni telefon. Policiji je uspelo odkleniti njegovo komunikacijo s takratnim glavnim tožilcem Dobroslavom Trnkom. Izkazalo se je, da je Kočner Trnki dobesedno ukazal, naj vpliva na sodišča v svojo korist.

Slovaški mediji so jeseni 2019 poročali o podrobnostih telefonskih pogovorov med podjetnikom in glavnim tožilcem. Obseg “mreže Kočner”, ki se je očitno razširil na vrh slovaškega pravosodja, državno pravobranilstvo in politiko, je spodkopal zaupanje državljanov v stanje sodstva v državi. Šok so izrazili tudi vodilni politiki Evropske unije. “Zelo neprijetno sem presenečena,” je komentirala takratna evropska komisarka za pravosodje Vera Jourova, zdaj podpredsednica Evropske komisije. Dejstvo, da je na Slovaškem možna korupcija sodnikov, slabo osvetljuje sodstvo po vsej državi.

Protesti na Slovaškem proti korupciji. (Foto: epa)

Vse več aretacij
Reforma slovaškega sodstva se je lahko začela šele potem, ko je vlada premierja Roberta Fica izgubila volitve februarja 2020. Nekdanji premier in njegova nominirana socialdemokratska stranka SMER sta odgovorna za povezavo med politiko in organiziranim kriminalom na Slovaškem. 21. marca je na položaju nastopila nova vlada premierja Igorja Matovića, ki jo podpira protikorupcijska koalicija. Dva tedna kasneje se je začel prvi val aretacij, od takrat so novi prihajali skoraj vsak dan. Po poročanju medijev naj bi nove aretacije temeljile na izjavah obtoženih, ki so trenutno v preiskovalnem priporu, ki po dogovoru z državnim odvetništvom govorijo o podrobnostih slovaške korupcije in klientelističnega sistema. Številni med njimi so iz meseca v mesec prejemali več deset tisoč evrov podkupnine.

Javnost in mediji na Slovaškem podpirajo aretacije in pravosodno reformo, ki jo izvaja nova vlada, čeprav je bilo treba spremeniti ustavo države. V pomoč je bila podpora priljubljene predsednice Zuzane Chaputove: “Reforma pravosodnih institucij je pomemben korak k doseganju pravičnosti,” je pozdravila vladne ukrepe decembra.

Tako je pravosodni ministrici Mariji Kolikovi uspelo odpraviti doslej veljavno celovito imuniteto sodnikov. Meni, da to ne bo vplivalo na neodvisnost sodnega odločanja. “Želim, da je vsem jasno, da so možne kazenske tožbe zoper sodnike, če se odločijo za kršenje zakona,” je za slovaško agencijo TASR povedala Kolikova, poroča DW.

Kritika odvetnikov, podpora Bruslju
Obstajajo pa dvomi, ali lahko pravosodna reforma bistveno izboljša slovaško sodstvo, ki ga že leta zaznamujeta korupcija in klientelizem ali pa bo, nasprotno, vplivala na neodvisnost sodnikov v tej državi. Urad posvetovalnega sveta evropskih sodnikov (CCJE) navaja, da bi bilo treba razmisliti o omejevanju imunitete sodnikov, kar bi znatno ogrozilo obstoječa jamstva o neodvisnosti sodstva in postavilo sodnike pod politični in disciplinski pritisk.

Aleš Ernecl

Sorodno

Zadnji prispevki

Kandidata za vrh stranke SD tekmujeta v ekstremizmih izključevanja

"Kandidati za vrh stranke SD tekmujejo v ekstremizmih izključevanja...

V Svobodi nimajo niti sedmih evrokandidatov?!

Ni vprašanje, kako to, da imajo v Svobodi zgolj...

Je vlada Metsolo zavedla glede Janševega obiska Ukrajine?

V torek je Državni zbor nagovorila predsednica Evropskega parlamenta...