Velika javnomnenjska raziskava, ki sta jo v arabskem svetu skupaj pripravila BBC News Arabic in raziskovalna mreža princetonske univerze Arab Barometer, je pokazala, da si več kot polovica mladih med 18. in 29. letom želi oditi v druge države.
V javnomnenjski raziskavi, ki je potekala od oktobra 2018 do aprila 2019 v desetih različnih državah, vključno s teritorijem Palestine, je po poročanju portala The Media Line sodelovalo več kot 25 tisoč ljudi.
52 odstotkov vprašanih, starih med 18 in 29 let, je priznalo, da razmišljajo o izselitvi v kako drugo državo. Glede na izkušnje lahko domnevamo, da to pomeni Zahod. Na prvem mestu je Maroko. Kar 70 odstotkov vprašanih Maročanov v omenjeni starostni skupini razmišlja o odhodu iz države.
Želijo si ven
Ravno tako je selitvi drugam naklonjena več kot polovica vseh vprašanih v Sudanu, Jordaniji in Maroku, kot tudi tretjina vprašanih Iračanov. “Tako število na splošno je alarmantno iz več razlogov,” je za Media Line povedal direktor maroškega inštituta za analizo zakonodaje v Rabatu dr. Mohammed Masbah.
Razlogi za izseljevanje naj bi se po mnenju Masbaha skrivali v dejstvu, da ni zaupanja v vladajočo politiko, mladi ne verjamejo, da lahko politiki rešijo njihove probleme, pesti jih brezposelnost, za katero so prepričani, da se doma ne bo nikoli odpravila. Ni pa med vsemi Arabci tako močne želje po izseljevanju. Od leta 2013, ko je bila izvedena zadnja raziskava, je želja o izseljevanju upadla na območju Palestine, Alžirije, Sudana, Jemna in Libanona. Po trditvah raziskovalca pri Arab Barometru Abdul-Wahaba Kayyalija naj bi bil razlog za pomanjkanje volje za izselitev med Libanonci ta, da je že tako ali tako več Libanoncev po svetu kot pa v Libanonu.
Libanonska diaspora naj bi štela med 15 in 20 milijonov ljudi, medtem ko v Libanonu po Kayyalijevih trditvah živi zgolj 5 milijonov Libanoncev. Poleg tega naj bi njihovi želji, da ostanejo doma, botrovalo izboljšanje varnostne situacije, do katere je prišlo z zmago Asadovega režima v Siriji, zaradi česar so prenehali tudi boji ob libanonski meji.
Ravno tako je raziskava ugotovila, da je vedno večji del odraslih nevernih. Če je ta delež leta 2012 znašal 8 odstotkov, je leta 2019 že 13-odstoten. Glede na odnos islama do nevernikov se njihovi želji po selitvi v zmernejše podnebje niti ni čuditi, a kaj, ko nas zgodovina uči, da se nikoli ne izide. Prva generacija namreč želi integracijo, a njihovi otroci želijo vrnitev k veri svojih dedov. Posledično pride v mošejah do radikalizacije.
Ivan Šokić