Na rusko invazijo v Ukrajino so se odzvali tudi voditelji EU, ki so poudarili, da je rusko vojaško posredovanje v Ukrajini kršitev mednarodnega prava. Grožnjam EU o povračilnih ukrepih proti Rusiji je krila takoj pristrigel vodja nemškega parlamentarnega odbora za obrambo, ki je poudaril, da ne bo nikakršne vojaške konfrontacije med NATO in Rusijo, so pa zato napovedane nove sankcije proti Rusiji, ki naj bi ciljale na temelje ruskega gospodarstva.
“V najstrožjih ozirih obsojamo brezprecendenčno rusko vojaško agresijo na Ukrajino,” sta v skupni izjavil sporočila predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Po mnenju voditeljev EU je Rusija s svojo vojaško invazijo na Ukrajino prekršila mednarodno pravo in “spodkopala evropsko in globalno varnosti in stabilnost.”
Evropski birokrati od uradne Moskve zahtevajo, da nemudoma preneha z vojaškimi operacijam, ker po njihovih besedah “taka raba sile in prisile nima mesta v 21. stoletju.” Po drugi strani, rusko obrambno ministrstvo poroča, da so od začetka posebne vojaške operacije, katere cilj naj bi bila demilitarizacija in ne okupacija Ukrajine, uničili 74 ukrajinskih vojaških objektov. Evropska unija je poleg svežnja novih sankcij proti Rusiji obljubila tudi paket humanitarne pomoči za Ukrajino.
Us standing here together is more proof of how close the EU and @NATO are in responding to the Kremlin's actions.
Our unity is our strength.
It is our shared duty to stand up to the gravest act of aggression on European soil in decades. https://t.co/XLfqSUuYEk
— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) February 24, 2022
Rusko invazijo na Ukrajino so medtem obsodili tudi pri zvezi NATO. “Najstrožje obsojamo grozljiv ruski napad na Ukrajino, ki je v celoti neupravičen in neizzvan. Naše misli so z ubitimi in ranjenimi ter Ukrajinci,” so zapisali v izjavi za javnost. Poljski premier Mateusz Morawiecki je medtem pozval k takojšnjemu odzivu na “rusko zločinsko agresijo proti Ukrajini”. Da se NATO v dogajanje v Ukrajini ne bo vmešaval, pa je povedal vodja nemškega parlamentarnega odbora za obrambo Wolfgang Hellmich. Svarila ruskega predsednika Vladimirja Putina, da ne bo toleriral nikakršnega vmešavanja s strani Zahoda v Ukrajini, so zalegla.
Obljubljene nove sankcije
EU medtem od Rusije zahteva, da nemudoma preneha z vojaškimi akcijami, se z vsemi svojimi oboroženimi silami brezpogojno umakne iz Ukrajine in v celoti spoštuje ukrajinsko ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost. Ob zahtevah o prekinitvi ruske agresije na Ukrajino so v EU napovedali nove, še hujše sankcije proti Rusiji.
Joined G7 Leaders' meeting on #Russia's brutal attack on #Ukraine. #NATO is part of a united international response. We say with one voice that democracy will prevail over autocracy. Freedom will prevail over oppression. pic.twitter.com/AdR8tIISzi
— Jens Stoltenberg (@jensstoltenberg) February 24, 2022
“Sankcije bodo ciljale na strateške sektorje ruskega gospodarstva. Zamrznili bomo ruska sredstva v EU in ruskim bankam preprečili dostop do našega finančnega trga,” je sporočila von der Leyenova. Takšni ukrepi naj bi po njenem mnenju otežili ruske zmožnosti financiranja vojne. Predsednica EK je pozabila omeniti, da bodo sankcije proti Rusiji na svoji koži lahko občutili tudi državljani držav članic EU, ki se bodo soočili s podražitvami energentov.
Polega NATO še sestankovanje z G7
Voditelji držav G7 so medtem na virtualnem srečanju ravno tako izrazili podporo Ukrajini in se zavezali “zaščiti in krepitvi demokratičnih sistemov ter krepitvi sodelovanja.” Vseeno glede na izjavo G7 je možno razbrati, da je dogajanje v Ukrajini postranskega pomena, saj je zgolj omemba v celotni izjavi. Večji poudarek je na trajnostnem razvoju in novim zavezam glede globalnega segrevanja.
Ivan Šokić