Protestniki v Iranu so v četrtek zažgali staro hišo nekdanjega vrhovnega voditelja države in ustanovitelja režima ajatole Ruholaha Homeinija, kažejo posnetki, ki krožijo po družbenih omrežjih, medtem ko so protirežimski protesti, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini, vstopili v tretji mesec.
Protestniki so se v četrtek v najmanj 23 mestih po Iranu podali na ulice. Sodeč po videoposnetkih, ki so zaokrožili po spletu, so v mestu Khomein, rojstnem kraju ajatole Ruhollaha Homeinija, protestniki zažgali nekdanji dom ustanovitelja Islamske republike, ki je danes muzej.
Muzej v središču Homeina je priljubljena lokacija privržencev režima, nekdanji dom iranskega političnega in verskega voditelja Ruhollaha Homeinija, ki je za Iran pomenil vir vsega, s čimer se danes soočajo, zato je požig njegovega doma še toliko bolj simboličen. Videoposnetke, ki so postali viralni, spremljajo tudi izjave in besede, kot so: “To je prelomnica v iranski revoluciji!! Revolucionarji so požgali Homeinijevo hišo v mestu Homeyn!! Kdor misli, da bo ustavil iransko ljudstvo, naj še enkrat premisli!”
This is a turning point in #IranRevolution!!
Revolutionaries have burned the house of Khomeini in town of Khomeyn!!
Whoever thinks they’re going to stop the Iranian people better think again!pic.twitter.com/xNbAyMy71h— Ellie Cohanim (@EllieCohanim) November 18, 2022
“Homein je rojstni kraj Homeinija, ustanovitelja tega krvoločnega režima. Tudi to konservativno mesto se je pridružilo protestom proti režimu. Ta režim je končan. Naša revolucija je lepa,” je zapisala Masih Alinejad, Iranska novinarka.
#Khomein is the hometown of Khomeini, founder of this bloodthirsty regime. Even this conservative town has joined the protests against the regime. This regime is finished. Our revolution is beautiful.#IranRevolution
— Masih Alinejad 🏳️ (@AlinejadMasih) November 17, 2022
Poleg tega, da so zažgali njegov nekdanji dom, je novinarka in aktivistka Alinejad na Twitterju objavila tudi fotografijo iz iranske šole, kjer se “simbolično” poslavljajo od omejene svobode s strani iranskega režima. “S stene svoje učilnice so odstranili slike Hameneija in Homeinija in namesto njih postavili okvir z napisom “#WomenLifeFreedom“. Tisti, ki mi je poslal to sliko, je napisal: “Poglejte, kako je na naši srednji šoli! Mi smo najbolj neizprosna generacija!”
https://twitter.com/AlinejadMasih/status/1593048216831856640?s=20&t=Zi-9h63Iv8Nxf61YLp_8EA
Homeini, znan tudi kot ajatola Homeini, je bil iranski politični in verski voditelj, ki je od leta 1979 do svoje smrti leta 1989 služil kot prvi vrhovni voditelj Irana. Bil je ustanovitelj Islamske republike, Irana in vodja iranske revolucije leta 1979, ki je pomenila strmoglavljenje šaha Mohameda Reze Pahlavija in konec perzijske monarhije. Po revoluciji je Homeini postal prvi vrhovni voditelj države, Islamske republike, kot najvišje politične in verske avtoritete naroda, ki jo je imel do svoje smrti. Večino njegovega obdobja na oblasti je zavzela iransko-iraška vojna 1980–1988. 4. junija 1989 ga je nasledil Ali Hamenei.
Iranski režim se sooča z vedno bolj nasilnimi protesti, strokovnjaki pa menijo, da tudi iranski režim postaja vedno bolj nasilen v zatiranju protestov. Po nekaterih špekulacijah se je iransko vodstvo odločilo zatrti protestno gibanje na enak način, kot je to storilo novembra 2019, ko so varnostne sile po podatkih Amnesty International ubile najmanj 304 ljudi. Nemire je razpihoval bes zaradi brutalnega uveljavljanja zakona o obveznem nošenju hidžaba, vendar so prerasli v široko gibanje proti teokraciji, ki v Iranu vlada od islamske revolucije leta 1979. Strelci na motorjih so v sredo v dveh skrivnostnih napadih ubili devet ljudi, poročajo državni mediji, medtem ko so se protesti stopnjevali.
Režim pravi, da gre za zaroto, vendar število žrtev kaže drugo sliko
General Hossein Salami, vodja revolucionarne garde, je dejal, da se Iran sooča z “zaroto”, medtem, ko so iz organizacije Iran Human Rights, s sedežem v Oslu, po poročanju časnika Daily Mail v sredo sporočili, da so varnostne sile od začetka protestov ubile najmanj 342 ljudi, vključno s 43 otroki in 26 ženskami. Iran naj bi po njihovih besedah zahteval smrtno kazen za najmanj 21 ljudi v “navideznih sojenjih, namenjenih ustrahovanju” protestnikov. “Kriza nekaznovanosti, ki prevladuje v Iranu, omogoča iranskim oblastem, da ne le nadaljujejo z množičnimi poboji, ampak tudi stopnjujejo uporabo smrtne kazni kot orodja politične represije,” je dejala Diana Eltahawy iz Amnesty, pišejo tuji mediji.
Tanja Brkić