Češka vlada je oblastem v Bosni in Hercegovini donirala milijon evrov, s katerimi je mejna policija BiH lahko dobila sodobno opremo za učinkovit boj poti ilegalnim migracijam. Če je pred tem EU dajala denar nevladnim organizacijam za oskrbo ilegalnih migrantov, bo češki denar šel v preprečevanje vstopa ilegalnih migrantov v BiH. Migranti so sedaj postali tudi vzrok konfliktov med državami, saj se predstavniki BiH pritožujejo glede Hrvatov, ki ilegalne migrante, ki nezakonito vstopijo v Hrvaško preko BiH, vračajo nazaj. Čeprav so migracije skupni problem so postale kamen spotike in vzrok za spor.
Ko je češka vlada ministrstvu za varnost v BiH izrazila namero o donaciji enega milijona evrov, se je minister Dragan Mektić odločil, da celoten znesek nameni mejni policiji BiH, za nakup tehničnih pripomočkov kateri bodo lahko pomagali v boju proti ilegalnim migracijam.
Razlog za vlaganje v tehnologijo je pomanjkanje kadra. Kakor smo na Nova24 TV poročali v preteklosti, mejni policiji BiH primankuje več stotin policistov, da bi lahko učinkovito nadzorovali mejo tudi če ne bi bilo ilegalnih migrantov. “Da bi učinkoviti pokrili približno 600 kilometrov meje BiH s Srbijo in Črno Goro nam primanjkuje približno tisoč policijskih uslužbencev. Že samo za redne naloge na meji brez dela z migranti nam primanjkuje 370 policistov,” je v avgustu povedal načelnik mejne policije BiH Zoran Galić.
Denar, ki je prej šel nevladnim organizacijam, zdaj državnim institucjam
“Na začetku je ves denar, ki smo ga dobivali iz EU skladov za vprašanje reševanje tega problema bil usmerjen v saniranje posledic. Od trenutka ko so migranti vstopili v BiH se je denar zapravljal izključno za njihovo humanitarno oskrbo,” je pojasnil minister Mektić.
To se je spremenilo potem, ko so v drugi polovici junija spregovorili s predstavniki Evropske komisije o načinih doniranja in porabe tega denarja. Po trditvah Mektića EU zanima ideja, da bi denar za reševanje mgirantske krize v BiH šel direktno državnim institucijam in ne več nevladnim organizacijam.
A obstajajo določene zahteve. “EU je zahtevala, da vzpostavimo naše institucionalne in pravne kapacitete, da zagotovimo, da lahko pravilno in odgovorno porabljamo ta denar,” je pojasnil Mektić, ki je povedal, da je ena od zahtev EU ravno tako bila imenovanje enega strokovnjaka EU v sestavni del Operativnega državnega štaba, ki se ukvarja s problemom ilegalnih migracij.
Največja ovira pri boju proti ilegalnim migracijam politika
Problem pri vsem tem predstavlja nenehno vmešavanje politike, ki ima rada prste povsod kjer se deli denar. Predstavniki EU naj bi prvo inšpekcijo v BiH izvedli konec septembra letos. Po trditvah Mektića bi za kontroliranje migrantske krize v BiH potrebovali okoli 7,6 milijonov evrov letno, a zaradi politične krize v državi zaradi katere ni bila oblikovana vlada, lets ni bil sprejet niti proračun.
Kapaciteti za smještaj migranata na području Unsko-sanskog kantona odavno su popunjeni, a novi migranti svakodnevno pristižu #BHRT pic.twitter.com/Ojsq9wbUCx
— BHRT (@MultimedijaBHRT) May 23, 2019
Mektić ima ravno po pisanju N1 načrte za zapiranje migrantskih centrov Bira in Miral, ki se nahajajo v mestnih območjih, ter odpiranje novega sprejemnega centra za migrante izven Unsko-sanskega kantona, ki bi lahko sprejel do 1.500 ljudi. Pri tem poudarja, da sprejmnega centra ne bo na teritorju Republike Srpske, saj tega ne dopuščajo tamkajšnje oblasti.
Minister za varnost pa je ravno tako opozoril na neučinkovitost predsedništva BiH. “Pisal sem predsedništvu BiH o večih merah in dejanjih, ki bi jih morali odobriti zato da bi se uspešneje soočali s tem problemom.” Metkićevi predlogi so obsegali postavitev bodeče žicev, angažiranje vojske in prestavljanje centrov za sprejem migrantov v manj obljudena območja. Vse te predloge je predsedništvo zavrnilo.
Ministra moti hrvaški nadzor meje
Letos so od začetka leta do avgusta v BiH uspeli preprečiti vstop v državo okoli 7 tisoč ilegalnim migrantom, po drugi strani pa jih je po podatkih Urada za delo s tujci v BiH v letu 2019 vstopilo kar 30 tisoč. Vseeno pa Metkića moti, da hrvaški organi pregona ilegalne migrante, ki vstopijo na Hrvaško preko BiH, nemudoma potiskajo nazaj v BiH. Po drugi strani pa poudarja, kako nimajo nikakršnih problemov z mejnimi organi Srbije in Črne Gore. Čisto po naključju so države na vzhodni meji BiH tiste, preko katerih v BiH vstopajo migranti.
Ivan Šokić