Drugi najbogatejši Zemljan Elon Musk je obsodil zapiranje jedrskih elektrarn v Nemčiji. “Želim biti zelo jasen. Menim, da Nemčija ne bi smela zapreti jedrskih elektrarn, morala pa bi prav tako ponovno odpreti tudi tiste, ki so zaprte,” je namreč povedal za nemški Die Welt.
V soboto so v Nemčiji zaprli še tri zadnje jedrske elektrarne (Emsland, Isar 2 in Neckarwestheim 2), ki bi sicer prvotno morale prenehati obratovati s koncem lanskega leta, a je nato prišlo do podaljšanja obratovanja v luči vojne v Ukrajini in prekinitvi dobav ruskih energentov.
“Zapiranje jedrskih elektrarn je popolna norost. Želim biti jasen. Popolna norost,” je izpostavil Elon Musk in ob tem opozoril, da gre v tej zadevi vendarle tudi za stvar nacionalne varnosti. “Časa za igro ni več. Gre za nacionalno tveganje, če se jih zapre. Elektrarne na premog so sicer veliko nevarnejše kot jedrske elektrarne,” je še povedal.
MUSK SLAMS GERMANY NUCLEAR CLOSURES:
"I want to be super clear. In my opinion, Germany should not only not shut down the nuclear power plants, it should reopen the ones that are shut down,"
"This is total madness. I want to be clear. Total madness." pic.twitter.com/fmPpNcxvoF
— Mark Nelson (@energybants) April 15, 2023
Vse od leta 20o2 so v državi prisotna prizadevanja za postopno ukinitev jedrske energije. Ta so se še posebej okrepila v času, ko je leta 2011 prišlo do jedrske nesreče v Fukušimi. V Nemčiji se je od leta 2003 zaprlo 16 jedrskih reaktorjev, poroča STA. Prekinitev dobave ruskih energentov, ki je posledica vojaškega napada Rusije na Ukrajino, je v Nemčiji vzbudila skrb zaradi energetske oskrbe države. V vladajoči koaliciji so se odvijala trenja okrog tega, ali naj podaljša obratovalno dobo preostalih treh jedrskih elektrarn. Navkljub vnetemu nasprotovanju koalicijske stranke Zeleni, je prišlo do podaljšanja do 15. aprila letos.
V okviru opuščanja se je največje evropsko gospodarstvo odločilo za takojšnjo demontažo elektrarn, ko bodo te odklopljene iz omrežja, namesto da bi bili ti objekti ohranjeni. Nemška industrija se je zaprtju jedrskih elektrarn jasno uprla. Vodja Združenja nemških gospodarskih in industrijskih zbornic (DIHK) Peter Adrian je opozoril, da takšno početje lahko privede do težav z oskrbo, to pa lahko prinese še višje cene energije. Zaradi tega je zavzel stališče, da bi morale elektrarne obratovati vsaj do konca krize.
V začetku aprila je postalo jasno, da je jedrska energija postala za Nemce spet sprejemljivejša in to se je poznalo tudi pri stališčih političnih strank. Po opozicijski CDU/CSU se je stranka FDP zavzela za nadaljnje delovanje jedrskih elektrarn, kar je v nasprotju z načrti Zelenih in nemške socialnodemokratske stranke SPD. “Izklop jedrske energije je strateška napaka v še vedno napetih razmerah energetske politike,” je denimo zatrdil generalni sekretar FDP Bijan Djir-Sarai. Po njegovih besedah Nemčija žal zamuja priložnost, da brez posebnega truda bolj zaščiti podnebje in niža cene energije. Zvezna okoljska ministrica Steffi Lemke iz vrst Zelenih je po poročanju nemškega Zeit Online ostro zavrnila možnost za nadaljnje podaljšanje pogojev, Nemčija pa je šla v zaprtje še zadnjih jedrskih elektrarn. Le dan po zaprtju so se kritično odzvali Bavarci, ki zahtevajo svojo nuklearko.
Sara Kovač