Evropsko sodišče je sporočilo, da transspolni starš ne more navesti svojega trenutnega spola, ki ni povezan z njegovo reproduktivno funkcijo. S tem je sodišče tudi odločilo, da je oče zgolj moški in mati le ženska.
Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da transspolni starš v rojstnem listu svojega otroka, spočetem po deformaciji spola, ne more navesti svojega trenutnega spola, ki ni povezan z njegovo reproduktivno funkcijo. Tako je denimo transspolni moški naveden kot mati, ker je rodil. Več tukaj.
Pravda se nanaša na primer iz Berlina in je bila podana proti Nemčiji ter vključuje dva pritožnika imenovana zgolj s kraticami, ki sta se 7. novembra 2018 odločila za sodbo v prepričanju, da so jima kršene človekove pravice. Šlo je za zavrnitev registracije prvega pritožnika kot očeta drugega pritožnika. Pritožnika sta bila rojena v letih 1982 in 2013 in stanujeta v Berlinu. Pritožba je bila vložena s strani prvega pritožnika, v imenu drugega pritožnika.
Kot so na sodišču pojasnili, je bila prva pritožnica rojena kot “ženski otrok” in je imela ženska imena. Prvi Pritožnik je 1. novembra 2008 sklenil zakonsko zvezo z moškim, od katerega se je ločil 18. februarja 2013. Dne 26. avgusta 2010 je okrožno sodišče Schöneberg (Berlin) razglasilo, da prvi pritožnik zdaj nosi moška imena.
Dodalo je, da njegovi prošnji za določitev moškega spola ni mogoče ugoditi, ker še ni prestal operacije za spremembo svojih zunanjih spolnih značilnosti in ni izgubil svoje zmožnosti razmnoževanja. Nekaj mesecev kasneje, 11. aprila 2011, je okrožno sodišče priznalo, da je prvi pritožnik zdaj moški. 28. marca 2013 je prva pritožnica rodila drugo pritožnico. Po njenih besedah je po tem, ko so ji priznali pripadnost moškemu spolu, prenehala s hormonskim zdravljenjem in ponovno postala plodna. Njen sin naj bi bil rojen z darovano semensko tekočino, darovalec pa je privolil, da nima statusa zakonitega očeta otroka.
30. marca 2013 je prvi pritožnik zaprosil matični urad, da ga vpiše kot očeta drugega pritožnika, ker je bil moški in je rodil otroka. Dodal je, da otrok nima matere, da mora prostor za zapis imena matere ostati prazen, da otrok nima drugega zakonitega starša in da je bil spočet z darovano semenčico. Nadalje je zahteval, da se v rojstnem listu ne navede niti spol niti vera otroka. Dne 2. aprila 2013 je matičar izrazil pomisleke o tem, ali bi moral biti prvi pritožnik vpisan kot oče ali mati otroka oziroma in ali obstaja razlog za vpis brez navedbe staršev.
Zahtevo je predložil v odločitev okrožnemu sodišču v Schönebergu. 13. decembra 2013 je okrožno sodišče odredilo matičnemu uradu, da prvo pritožnico vpiše kot mater druge pritožnice. Dne 30. oktobra 2014 je prizivno sodišče v Berlinu potrdilo to odločitev in dovolilo pritožbo na Zvezno sodišče. Zvezno sodišče je 6. septembra 2017 zavrnilo pritožbo pritožnikov in potrdilo sodbo pritožbenega sodišča.
Zvezno sodišče je potrdilo, da nemški zakon o sinovstvu temelji na vzpostavitvi povezave med reproduktivnimi funkcijami staršev in njihovim spolom, pri čemer je bila dodeljena vloga osebe ki rodi ženski (materi), ki zanosi z moškim (očetom). Pojasnili so še, da povezava med prokreativno funkcijo in spolom nedvomno temelji na bioloških dejstvih. V skladu z veljavno zakonodajo se transspolni moški ne more šteti za očeta svojega otroka. Vez starš-otrok mora biti osnovana na bioloških temeljih.
Aleš Primc: Ne nasedajmo tej pokvarjeni ideologiji
Tudi Višje sodišče je poudarilo, da se prvi pritožnik na pravni ravni razlikuje od drugih oseb moškega spola po svoji dejanski biološki zmožnosti spočeti otroka in ga roditi. Pravda se je zaključila na Evropskem sodišču. Odločitev je ključna, saj smo v času po sprejetju spornega družinskega zakonika, ki je kvarni ideologiji LGBTQ+ na široko odprl vrata v vzgojno-izobraževalne ustanove. Na škodljivost ideologije je večkrat opozoril Aleš Primc: “Mame, očete in otroke prosim, ne nasedajmo tej pokvarjeni ideologiji, ki trdi, da otrok ne potrebuje mame in očeta. Nasprotno, vsak dan znova se trudimo, da bomo čim boljši mame in očetje.” Več tukaj.
Domen Mezeg