[Video] Najhujši sociopati: Partizani najprej jedli in se družili s frančiškani, nato pa jih hladnokrvno pobili, zažgali in njihova trupla pometali v reko

Tito in Maclean (vir: printscreen Youtube)

Včasih se zdi, da grozote vojnih zločinov ne poznajo meja. Včasih bolj od samega storjenega zločina preseneča lahkota, s katero so tako grozovitost zagrešili. Jugoslovansko zgodovinopisje je dolgo ohranjalo herojsko podobo jugo-komunističnih partizanov. Danes je vsem jasno, da so bili klavci, ideološki komunistični fanatiki, ki so bili za komunizem pripravljeni masovno pobijati.

7. februarja 1945 so jugo-komunistični partizani pobili sedem frančiškanov iz Širokega Brijega v Hercegovini. Lahko bi rekli, da je bil razlog za to bližajoči se konec vojne, a kot je po pisanju Kamenjara povedal pater Ante Marić v odddaji “Dobar, loš, zao” na Naša TV, je jasno, da je šlo za izredno zavržno dejanje.

Namreč, partizani so vkorakali v samostan, kjer so jih frančiškani nahranili. V zahvalo so jih njihovi morilci odpeljali iz samostana do Neretve, jih na mestu ubili, njihova trupla zažgali in ostanke zmetali v reko. Vprašamo se lahko, kako so lahko ti hladnokrvni morilci s svojimi žrtvami najprej delili hrano in jih nato okrutno pomorili. Uradna verzija jugo-komunističnega opravičevanja vojnih zločinov, ki mu pravijo jugoslovansko zgodovinopisje, tako trdi, da so frančiškani streljali na partizane.

Tito dal ukaz za pomor
A tak izgovor se izkaže za lase privlečen, ko po pisanju spletnega portala Široki upoštevamo poročilo britanskega poveljnika vojne misije pri vrhovnem štabu NOB Fitzroya Macleana, ki je 8. februarja 1945, zgolj dan po končani bitki za Široki Brijeg, zapisal, da mu je Josip Broz Tito “nedavno povedal, da bo iz vojaških razlogov in razlogov notranje varnosti prisiljen v drastične ukrepe proti tem frančiškanom”.

To nam kaže, da se je brutalna morija frančiškanov zgodila po Titovem ukazu. Da so frančiškani streljali na partizane in nanje zlivali vrelo olje, je bila navadna laž, s katero so jugo-komunisti opravičevali pomor menihov. Kakor je povedal Marić, ko se vse to vzame v zakup, postane jasno, da so jugo-komunisti želeli uničiti frančiškansko skupnost v Hercegovini. “Ker kar tako se ne ubije predstojnika (frančiškanov).” Jugo-komunistom je šlo za prekinitev s stoletno tradicijo in kulturo, ki so jo s svojim neumornim delom ohranjali ravno frančiškani, ki so bili na tem območju vse od turške okupacije pomembna institucija, zaradi katere se je uspela ohraniti katoliška vera. Kot taki so predstavljali nevarnost za ideološko proti Cerkvi nastrojene jugo-komuniste.

Ivan Šokić