S programom Erasmus+ največ pridobijo udeleženci – študentje, dijaki, učitelji, vzgojitelji, po novem tudi športni trenerji in športniki. Od tega programa pa pridobivajo tudi univerze, kjer se program odvija, lokalne skupnosti, kjer študentje bivajo, ne nazadnje pridobivata tudi družba in ekonomija, ker so tisti, ki so se udeležili tega programa, bolj konkurenčni na trgu dela in predstavljajo veliko večjo dodano vrednost gospodarstvu kot ostali.
Kot je uvodoma izpostavil evropski poslanec Milan Zver, je odbor za kulturo in izobraževanje pretekli teden sprejel zelo pomemben dokument, ki ima zakonodajen značaj, ker je sestavni del proračuna 2021-2027. “Evropska komisija je že lani poleti predlagala dvakratno povečanje proračuna za Erasmus+. Evropski poslanci pa smo zahtevali najmanj trikratno povečanje, torej s 15 milijard evrov na 45 milijard evrov v naslednji finančni perspektivi. To se nam je zdelo potrebno, ker je situacija na terenu pač takšna, da v nekaterih podprogramih Eramsusa kar tri četrtine prošenj, ki so dobro pripravljene in ni z njimi nič narobe, ni bilo sprejetih, ker enostavno ni dovolj denarja,” je spomnil evropski poslanec in opozoril: “Še posebej je to pereče na področju mladinske politike.” Izpostavil je, da so tudi želje po udeležbi v programu Erasmus+ na visokošolski ravni bistveno večje od finančnih možnosti. “Vesel sem, da so skoraj vse politične skupine podprle moja prizadevanja za ta program in da so podprle povečanje sredstev, tako da imam sedaj izjemno močan mandat v pogajanjih z Evropsko komisijo in Svetom,” je poudaril poslanec.
Poleg velikega povečanja proračuna pa prenovljeni program prinaša tudi vrsto novosti, obenem pa so odpravljene nekatere pomanjkljivosti zadnjih let. “Poenostavili smo postopke, organizacija je drugačna, sedaj bo večja možnost vključenosti posameznih tudi deprivilegiranih skupin,” je naštel poslanec in izpostavil tudi tri nove, velike pobude. “Ena od njih je Odkrij EU, druga je Center odličnosti za poklicno izobraževanje in usposabljanje, tretja pobuda pa so evropske univerze,” je povedal poslanec. Ob tem je poudaril, da je znano, da v Evropi primanjkuje dobrih univerz. Po njegovem se krčevito držimo Humboldtovega tipa univerze, ki je značilna za industrijsko dobo, zahodne univerze in univerze iz Azije pa so bolj aplikativno naravnane, prilagajajo se potrebam družbe in trga dela. Imajo tudi različne vire financiranja in šele tam lahko govorimo o pravi avtonomiji univerz. Torej tudi na področju visokošolskega izobraževanja potrebujemo bistvene in hitrejše premike in ravno ta evropska univerza naj bi s svojo odličnostjo naredila tak premik naprej. Druga pobuda oziroma projekt se imenuje Odkrij EU. V tem projektu se mladi v določeni starostni dobi lahko prijavijo za vozovnice za vlak in potujejo po Evropi. Gre za projekt, ki je nastal na podlagi pobude vodje skupine Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Manfreda Webra, in je bil sedaj dve leti pilotno voden ter se je zelo dobro izkazal. Prav zato se bo s tem projektom še nadaljevalo.
Evropa mora modernizirati svoj šolski sistem
“Še najbolj pomemben pa se mi zdi Center odličnosti za poklicno izobraževanje in usposabljanje. Sam menim, da Evropa pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju nazaduje, saj smo preveč šli v nasprotno smer, kot so to storili, na primer, v Avstriji in Nemčiji. Avstrija in Nemčija sta uvedli dualni sistem, kjer se dijake usposablja in izobražuje skozi delo in prakso. Takšni dijaki so potem tudi bolj zaposljivi. V Avstriji in Nemčiji tako skorajda ne najdemo nezaposlenih mladih, medtem ko je v drugih državah, na severu Evrope, v Španiji, na Portugalskem, odstotek nezaposlenih mladih visok,” je poudaril evropski poslanec, ki tudi opozarja, da Evropa potrebuje reformo na področju poklicnega izobraževanja, zaradi česar je ta pobuda tudi tako zelo pomembna. “Evropa mora modernizirati svoj šolski sistem, če želi biti konkurenčna preostalemu svetu,” je prepričan poslanec.
Dr. Milan Zver je v pogovoru še dejal, da s programom Erasmus+ največ pridobijo udeleženci – študentje, dijaki, učitelji, vzgojitelji, po novem tudi športni trenerji in športniki. “Od tega programa pa pridobivajo tudi univerze, kjer se program odvija, lokalne skupnosti, kjer študentje bivajo, ne nazadnje pridobivata tudi družba in ekonomija, ker so tisti, ki so se udeležili tega programa, bolj konkurenčni na trgu dela in predstavljajo veliko večjo dodano vrednost gospodarstvu kot ostali,” je zaključil dr. Milan Zver.
H. M.