[Video] Napadi levice na Trumpa zaradi predloga, da bi pokojno vrhovno sodnico Ginsburgovo zamenjala nova sodnica

Datum:

V petek, 18. septembra 2020, je pri 87-ih letih umrla ameriška vrhovna sodnica Ruth Bader Ginsburg. Na mesto vrhovne sodnice jo je 10. avgusta 1993 imenoval predsednik Bill Clinton. Bila je znana kot leva sodnica in te dni gre levičarjem tako v ZDA, kot tudi v Sloveniji v nos, da bo predsednik Donald Trump v času svojega prvega mandata lahko imenoval še 3. vrhovnega sodnika. Po Neilu Gorsuchu in Brettu Kavanaughu je Trump napovedal, da bo na prosto mesto vrhovnega sodišča najverjetneje imenoval žensko. Republikanci v senatu – z izjemo nekaterih nasprotnikov – so po kalvariji, ki so jo Kavanaughu pripravili Demokrati, našli hrbtenico in so odločeni, da do konca izkoristijo premoč v senatu.

Vrhovna sodnica judovskega rodu Ruth Bader Ginsburg je 18. septembra 2020 izdihnila po dolgotrajni in mukotrpni borbi z rakom na trebušni slinavki. Ko se je v zadnjih letih prikazala v javnosti, je spominjala na posušeno relikvijo. Že davno bi se morala posloviti z mesta vrhovne sodnice, a tega ni želela storiti. Sprva zaradi lastne nečimrnosti, kasneje, da ne bi Trumpu omogočila imenovanje še enega vrhovnega sodnika.

Bader Ginsburgova je na vrhovnem sodišču sedela dolgih 27 let. Še ko je bil predsednik Barack Obama bi se lahko poslovila in poskrbela, da Demokrati izberejo njenega kandidata. Vse od leta 2007 do leta 2015 so imeli Demokrati v senatu, ki potrjuje imenovane vrhovne sodnike večino. Ginsburgova tega ni storila. Sprva se ji je zdelo, da je navkljub vsem premaganim rakom in ostalim zdravstvenim tegobam še dovolj pri močeh. Nato je mislila, da bo na volitvah 2016 zmagala Hillary Clinton, Demokrati pa bodo osvojili senat. Ko se niti to ni uresničilo je vztrajala naprej. Prilika je bila zamujena, a ostajalo je upanje na volitve 2020. Toliko o nepristranskosti in veličini Bader Ginsburgove.

Po trditvah hčerke Bader Ginsburgove je bila njena zadnja želja, da njenega mesta na Vrhovnem sodišču ne bi zapolnili pred volitvami. Bojda je Bader Ginsburgovo skrbelo, da se ZDA nahajajo v letu volitev in ni želela, da bi imenovanje vrhovnega sodnika postala stvar, ki še dodatno razdvaja ameriško javnost. Kaj tako za lase prevlečenega že dolgo ne. Od 2016 do 2020 so bila vmes tri leta brez predsedniških volitev. Vsa leta je bila Bader Ginsburgova z eno nogo v grobu, vendar ni pomislila, da bi takrat odstopila in preprečila to famozno razdvajanje ameriške javnosti.

Hvalospeve Bader Ginsburgovi te dni poje tudi dopisnik RTV Slovenije v Washingtonu, Andrej Stopar. Ob branju njegove kolumne posvečene Bader Ginsburgovi naslovljeni “Večja od življenja” se lahko vprašamo, kaj ta človek sploh počne v Washingtonu. Kajti tak način nizanja pomankljivih dejstev je naravnost sramoten za RTV Slovenija, sploh če upoštevamo, da je Stopar v Washingtonu na račun slovenskih davkoplačevalcev.

Stopar omenja neslavni primer Roe vs Wade. To je bil primer na ameriškem vrhovnem sodišču s katerim se je mimo zakonodaje legaliziralo splav. Bader Ginsburgova je legalizacijo splava podpirala. A Stopar v celotni zgodbi niti enkrat ne omeni, da je Norma McCorvey – ta neslavna Jane Roe – pred vrhovnim sodiščem lagala in kasneje svoje življenje posvetila pozivom naj se sodba zaradi tega razveljavi, kot bi se tudi morala.

Trump bo imenoval še tretjega vrhovnega sodnika v prvem mandatu
Ameriški predsednik Donald Trump je odločen, da prazno mesto na vrhovnem sodišču zapolni. Demokratom to ni všeč. Kar še bolj preseneča, ni jim všeč niti Trumpova napoved, da bo na mesto Bader Ginsburgove najverjetneje imenoval žensko. S protikandidatom na jesenskih predsedniških volitvah, nekdanjim podpredsednikom Joejem Bidenom sta se spustila v tekmo za seznam potencialnih kandidatov za vrhovnega sodnika. Zmagal je Trump. Njegov najnovejši seznam je znan že več mesecev, Biden si ga ne upa objaviti, tako kot si ne drzne v debato s Trumpom pri Joeju Roganu.

Trump tu ne popušča. “Če bodo Joe Biden in demokrati prevzeli oblast, bodo na Vrhovno sodišče imenovali skrajne levičarje, ki bodo tako zelo spremenili ameriško družbo, da bo postala neprepoznavna,” je na predvolilnem zborovanju v Ohiu napovedal Trump. “Izmaličili bodo zakone, skazili ustavo in nam vsilili socialistično vizijo s sodniške klopi, saj je ne bi mogli nikoli doseči na volišču. Zato nočejo govoriti o svojih kandidatih, ker so edini, s katerimi se lahko pohvalijo, levičarski radikalci.”

Demokrati so manjšina v senatu in samo to šteje
Demokrati se tudi zgovarjajo, da republikanci sami ne upoštevajo tistega, s čimer so skoraj celo leto zagovarjali odlog imenovanja Obaminega kandidata za vrhovnega sodnika leta 2016, Merricka Garlanda. Odloča tisti, ki ima več glasov v Senatu. Za to so odgovorni ravno demokrati. Republikanci so končno našli svojo hrbtenico in demokratom jasno povedali, da se z radikalci ne mislijo pogovarjati niti sklepati kompromisov. Večino imajo republikanci.

In edino pravilno je, da to večino izkoristijo. Kajti kriminal, ki se ga že več desetletij gredo Demokrati z Vrhovnim sodiščem je nemogoče samo opazovati. Organa ki naj bi bil sodna veja oblasti, so ga spremenili v zakonodajno. Sodišča so tista, ki s pomočjo aktivističnih sodnikov narekujejo zakone, namesto, da bi bila tista, ki jih vzdržujejo. To je posledica te famozne interpretacije, da je ustava “živ dokument”, ki se s časom spreminja in ga lahko vsakdo interpretira po svoji lastni volji, kakor je to trdila tudi Bader Ginsburgova.

Levičarje boli, da Trump z vsakim imenovanjem vrača vrhovno sodišče nazaj k njegovi izvirni nalogi in ga oddaljuje od aktivistične vloge. “Naslednji teden bom predlagal kandidata. Ženska bo,” je po poročanju Guardiana , Trump zaupal zbranim podpornikov v Severni Karolini. “Mislim, da bi morala biti ženska, ker imam ženske veliko raje od moških.” Pri tem je Trump pustil tudi sporočilo za svoje nasprotnike. “Zmagali smo na volitvah in to so posledice.” Demokrati zdaj po poročanju RT grozijo, da bodo v tem primeru proti Trumpu sprožili še en poziv k odpoklicu.

Z besedami vrhovne sodnice Ruth Bader Ginsburg leta 2016: “Nič v Ustavi ne preprečuje predsedniku, da bi predlagal [kandidata] za vrhovnega sodnika. To je njegovo delo. Nikjer v Ustavi ne piše, da predsednik preneha biti predsednik v svojem zadnjem letu.”

Ivan Šokić

Sorodno

Zadnji prispevki

Je Levica povezana s korupcijo v Luki Koper?

Prejeli smo pismo anonimnega bralca, ki je med drugim...

So bili Svobodnjaki in Levica pod vplivom THC, da so tako grobo poteptali demokratičen proces?

Gibanje Svoboda in njeni koalicijski partnerji so se odločili...

Afganistanskega migranta ne bodo izselili, ker se rad javno samozadovoljuje

Afganistanski migrant bo ostal v Veliki Britaniji, kljub temu,...

Putinovi propagandisti so med nami

Ko so pred kratkim izgnali uslužbenca ruskega veleposlaništva v...