fbpx

[Video] Nemčija ustavila postopek certifikacije plinovoda Severni tok 2

Nemški kancler Olaf Scholz (foto: EPA)

Nemški kancler Olaf Scholz je sprejel odločitev za začasno ustavitev certifikacije plinovoda Severni tok 2. S tem se je Nemčija odzvala na rusko priznanje suverenosti separatističnih regij Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine. ZDA in Ukrajina odločitev Nemčije pozdravljata, Rusija pa zaenkrat trdi, da se ne boji ničesar. 

Nemčija sicer že dalj časa zavlačuje s certificiranjem plinovoda Severni tok 2, ki so ga pred leti začeli graditi v Baltiku ravno z namenom, da bi se izognili težavam pri dobavi zemeljskega plina v primeru zaostrovanja razmer med Rusijo in Ukrajino.

Zdaj je zavlačevanju svojevrstni konec naredil kar nemški kancler Olaf Scholz, ki je ministrstvo za gospodarstvo zaprosil za umik obstoječega poročila o analizi zanesljivosti oskrbe pri nemški zvezni agenciji za omrežja. Brez omenjenega poročila plinovoda ni mogoče certificirati.

Glavni razlog rusko priznanje suverenosti republik Donetsk in Lugansk
Ruski predsednik Vladimir Putin je v televizijskem nastopu pojasnil, da je rusko priznanje neodvisnosti republik Donetsk in Lugansk odziv na leta in leta dolgo bojevanje na vzhodu Ukrajine in poskuse uradnega Kijeva, da zvleče še druge države v konflikt z Rusijo ter ukrajinskimi prizadevanji, da se pridruži Natu. Scholz je v izjavi v torek, 22. februarja 2022, povedal, da je prekinitev certifikacije Severnega toka 2 “konkreten korak, povezan s stanjem, v katerem se trenutno nahajamo.” Gre za odziv na rusko priznanje separatističnih republik Donetsk in Lugansk na vzhodu Ukrajine.

Le nekaj ur pred Scholzevim suspenzom certifikacije Severnega toka 2 je ukrajinski predsednik Volodymyr Zelensky pozval Evropo, naj ukrepa v zvezi z Rusijo. Ukrajinski premier Denis Shmygal je prejšnji teden po navedbah Russia Today dejal, da je razlog za zavlačevanje z odobritvijo Severnega toka 2 ukrajinsko lobiranje v Nemčiji. Kot je znano so napovedane sankcije, a dejstvo ostaja, da trenutno kar 90 odstotkov zemeljskega plina v Evropi pride iz Rusije. Razlog zato so ravno odločitve v Bruslju, ki so v imenu podnebnih sprememb domače proizvajalce prisilile v zaprtje obratov.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je pozdravil odločitev Berlina, in jo označil kot “moralno, politično in praktično pravilen korak v sedanjih razmerah”. “Pravo vodstvo pomeni težke odločitve v težkih časih. Nemška poteza dokazuje prav to,” je izpostavil na Twitterju. Andrej Rudenko, namestnik ruskega zunanjega ministra vztraja, da se Moskva ne boji ničesar. “Dobrodošli v novem svetu, v katerem bodo Evropejci kmalu za tisoč kubičnih metrov zemeljskega plina plačevali 2000 evrov”,” je v odzivu izpostavil nekdanji predsednik Rusije Dmitrij Medvedjev, poroča STA. AFP navaja, da bi to za Nemčijo predstavljalo velikanske zneske. Leta 2020 so namreč uvozili 56,3 milijarde kubičnih metrov ruskega plina oziroma 55 odstotkov vseh potreb.

Ivan Šokić