fbpx

[Video] Premier Janša za obsodbo pokola iranskih političnih zapornikov prejel množično podporo iranske opozicije, k terjanju odgovornosti za takratne zločine proti človeštvu pozval tudi Pompeo

Premier Janez Janša nagovoril zbrane na konferenci iranske diaspore Free Iran World Summit (Foto: Twitter, NCRI)

Za skoraj 33 let je svet pozabil na žrtve pokola. To se mora spremeniti,” je v nagovoru na sobotnem dogodku v organizaciji iranske diaspore Free Iran World Summit, dejal premier Janez Janša. Hossein Abedini, član iranskega parlamenta v izgnanstvu je poudaril, da se na milijone Irancev veseli, ko vidijo, da je veliki in odločni zagovornik demokracije in človekovih pravic, predsednik vlade, častni Janez Janša, govoril na vrhu organizaciji iranske diaspore. “Hvala gospod predsednik vlade,” se mu je zahvalil. Medtem ko se iranska opozicija zahvaljuje našemu premierju, da osvetljuje te teme, pa je predstavnik EU Josep Borrell nepokončno zagotovil, da izjave Janše ne izražajo stališča Evropske unije. Podobno so se odzvali tudi naši večinski mediji, ki poudarjajo, da je Janša dregnil v iranski osir.

Predsednik vlade Janez Janša je na sobotnem dogodku v organizaciji iranske diaspore pozval k neodvisni preiskavi pokola 30 tisoč političnih zapornikov v Iranu leta 1988. Opozoril je tudi na vlogo novoizvoljenega iranskega predsednika Ebrahima Raisija v tem pokolu. Zaradi njegovih izjav je iransko zunanje ministrstvo na pogovor poklicalo slovensko veleposlanico v Teheranu Kristino Radej, so sporočili z iranskega ministrstva. V videonagovoru, ki ga je objavil na Twitterju, je podprl vzpostavitev neodvisne komisije Združenih narodov o tem pokolu,  k čemer je pred nedavnim pozval preiskovalec ZN-a za človekove pravice v Iranu Džavaid Rehman. Slednji se je zavzel tudi za preučitev vloge novoizvoljenega iranskega predsednika Ebrahima Raisija, v teh pobojih. Janša je v nagovoru povedal, da je preiskovalna komisija pomembna za osvetlitev pokola izpred več kot 30 let in za pomoč družinam žrtev, da bi dosegle pravico. “To je še posebej pomembno ob dejstvu, da bo prihodnji predsednik Ebrahim Raisi, ki ga organizacija Amnesty International zaradi njegove vloge v pokolu obtožuje zločinov proti človečnosti,” je dodal premier. “Iranski režim mora odgovarjati za kršitve človekovih pravic, mednarodna skupnost pa mora biti pri tem odločnejša,” je še dejal in dodal, da se lahko Iranci vedno zanesejo na njegovo razumevanje in podporo ter da si zaslužijo demokracijo, svobodo in človekove pravice in da jih mora mednarodna skupnost podpirati.

V pokolih sodeloval tudi novoizvoljeni iranski predsednik
Na letošnjem forumu so želeli usmeriti pozornost na dogodke ob koncu osemletne iransko-iraške vojne, ko je v iranskih zaporih izginilo več deset tisoč političnih zapornikov. Vlogo pri teh pokolih naj bi imel tudi novoizvoljeni predsednik Raisi, ki je bil takrat namestnik tožilca v Teheranu. Iran teh pokolov sicer nikoli ni uradno priznal, Raisi pa nikoli ni pojasnil svoje vloge v njih. 60-letni Ebrahim Raisi bo vodenje države prevzel prihodnji mesec. Gre za pripadnika skrajno konservativnega tabora, ki ne simpatizira z Zahodom. Avgusta bo na položaju nasledil zmernega Hasana Rohanija. Tako ZDA kot tudi več zahodnih nevladnih organizacij novoizvoljenemu predsedniku očitajo kršitve človekovih pravic med dolgoletno kariero v sodstvu, med drugim tudi za omenjeni pokol leta 1988. Medtem ko Teheran zahteva pojasnilo slovenske vlade, pa se iranska opozicija ter mnogi drugi zahvaljujejo Janši, da osvetljuje te teme. Alireza Jafarzadek, medijski komentator, ki je leta 2002 razkril obstoj tajnih jedrskih objektov v Iranu, je nagovor premierja označil za pogumnega, enako Ženski Iranski državni svet za odpor (NCRI). Prav tako se je za solidarnost našemu premierju zahvalil Firouz Mahvi, iranski aktivist za človekova pravice.

Raisi je bil del “odbora za smrt”
Leta 2017, ko je šef iranskega sodstva Ebrahim Raisi začel svojo prvo predsedniško kampanjo, je Effat Mahbaz – vdova političnega zapornika, ki je bil umorjen med množičnimi usmrtitvami v osemdesetih letih – objavila odprto pismo Raisijevi ženi, v katerem je poudaril vlogo Raisija pri OZN preiskavi zločina proti človeštvu. Mahbazova, ki je bila tudi sama politična zapornica, je v pismu vprašala Raisijevo ženo Jamilo Alam al-Hodo, ali ve, da je bilo zaradi njenega moža uničenih na stotine žensk, kot je ona. “Ali tudi vi spite mirne vesti, tako kot vaš mož,” jo je vprašala. Leta 1988 je Raisija takratni vrhovni vodja Ruhollah Homeini imenoval v “odbor za smrt”, ki je na podlagi mnenja odbora omogočil usmrtitev in pokop vsaj 5 tisoč političnih zapornikov, v neoznačenih množičnih grobovih – v dokaz zvestobe novoustanovljeni Islamski republiki. “Na tisoče žensk je pretekalo solze krvi zadnjih 30 let,” je med drugim tudi zapisala v pismu ter jo vprašala, kako se počuti ob tem, ko želi biti njen mož, ki je kriv za toliko smrti, predsednik celotnega iranskega naroda.

Pompeo: ameriška administracija bi morala od novega predsednika terjati odgovornost za takratne zločine proti človeštvu
Tudi Kees de Vries, poslanec nemškega zveznega parlamenta je poudaril pomembnost dejstva, da je večina iranskih prijateljev potrdila nelegitimnost tega režima, tudi tako da so se vzdržali navideznih volitev. “Stojim vam ob strani, iranski narod na tej poti do demokracije,” je zapisal. Maryam Rajavi, izvoljena predsednica iranskega Nacionalnega sveta odpora s sedežem v Parizu, ki si prizadeva za vzpostavitev demokratične, sekularne in nejedrske republike v Iranu, pa je dejala, da vsak jedrski sporazum, ki ne upošteva kršitev človekovih pravic v Iranu in, ki mul oziroma muslimanskih klerikov ne zavezuje, naj prenehajo mučiti in ubijati mlade Irance, nima nobene legitimnosti. Iranci takšnih sporazumov ne sprejemajo in jih ne bodo sprejeli. “Vsak sporazum, ki klerikalnega režima ne zavezuje k umiku Vojska stražarjev islamske revolucije (IRGC) iz Iraka, Sirije, Jemna, Afganistana in Libanona, je nesprejemljiv,” je poudarila. Poleg Janše je bil vidnejši govorec tudi nekdanji ameriški zunanji minister Mike Pompeo. Opisal je nedemokratičnost zadnjih volitev in velik bojkot Irancev na volilni dan. Jano je vztrajal pri svojem političnem sporočilu, da bi morala ameriška administracija od novega predsednika terjati odgovornost za takratne zločine proti človeštvu.

Sara Bertoncelj