V Iranu se nadaljujejo protesti proti režimu, ki so izbruhnili po smrti 22-letne Mahse Amini. Skupina za človekove pravice je sporočila, da je bilo v protestih ubitih najmanj 185 ljudi vključno z otroki, piše Reuters in dodaja, da je bilo na tisoče pridržanih. Protivladni protesti, ki so se začeli 17. septembra na pogrebu 22-letne Mahse Amini v njenem kurdskem mestu Saqez, so se spremenili v največji izziv za iranske klerikalne voditelje v zadnjih letih, saj protestniki pozivajo k padcu vrhovnega voditelja Ajatole Ali Hameneja. Medtem pa slovenske nevladne organizacije ne storijo ničesar v podporo iranskim ženskam in raje “fajtajo” proti opoziciji za potrebe dnevne politike.
“Vsaj 185 ljudi vključno z najmanj 19 otroki je bilo ubitih v protestih po vsej državi. Največ umorov se je zgodilo v provinci Sistan in Baluchistan s polovico zabeleženega števila,” je v soboto sporočila organizacija Iran Human Rights s sedežem na Norveškem. Oblasti so proteste opisale kot zaroto sovražnikov Irana vključno z ZDA. Posnetki, ki so bili objavljeni na spletu, prikazujejo Irance na ulicah več mest in mest, ki vzklikajo protivladne slogane in blokirajo ceste, varnostne sile pa se zapletajo v nasilne spopade s protestniki.
“Nič več nas ni strah. Borili se bomo,” je pisalo na velikem transparentu, ki je bil izobešen na nadvozu avtoceste, ki prečka iransko prestolnico Teheran. Videoposnetki, objavljeni na družbenih omrežjih, prikazujejo proteste v desetinah mest po celotnem Iranu, na katerih je sodelovalo na stotine srednješolk in študentov, ki jih niso ustavili niti solzivec niti kij ali drugo orožja, katerega uporabo iranske oblasti sicer zanikajo. Objave na družbenih omrežjih prikazujejo nasilne proteste, med katerimi nekateri tuji mediji poročajo celo o napadu na nosečnico. Na spodnjem posnetku, objavljenem na Twitterju, je mesto posnetek mesta Sanandaj na zahodu Irana, kjer protesti potekajo neprekinjeno že 24 dni. “Ljudje na terenu pravijo, da je mesto postalo vojno območje,” je med drugim zapisano v objavi.
Kurdistan in the west of Iran is under attack by regime security forces. This city is Sanandaj, where protests have been non -stop for 24 days. People on the ground say that the city has become a war zone. #Sanandaj #IranRevolution2022 pic.twitter.com/HOZMSHcYix
— Behrouz Boochani (@BehrouzBoochani) October 10, 2022
Medtem ko sta ZDA in Kanada že uvedli sankcije proti iranskim oblastem, je Evropska unija razmišljala o uvedbi zamrznitve sredstev in prepovedi potovanja iranskim uradnikom. “Tisti, ki pretepajo (iranske) ženske in dekleta na ulici, ki ugrabljajo, samovoljno zapirajo in obsojajo na smrt ljudi, ki ne želijo ničesar drugega kot živeti svobodno – stojijo na napačni strani zgodovine,” je dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock v nedeljo za časnik Bild am Sonntag. Iranski protesti so sprožili dogajanja po celem svetu, med drugim tudi v Parizu. Na spodnjem posnetku belgijska poslanka, rojena v Iranu, Darya Safai na shodu iranske diaspore v Parizu: “Naša revolucija bo zgodovinska in ne bo spremenila samo #Iranove zgodovine, ampak svetove! Tukaj smo, da pokažemo, kakšno zgodovino ima Iran in kaj si zasluži!”
Iranian-born Belgian MP @SafaiDarya at a rally of the Iranian diaspora in Paris:
“Our revolution will be historic and will change not just #Iran’s history, but the worlds! We’re here to show what a history Iran has and what it deserves!”#IranRevolution
pic.twitter.com/DRh4WqCG3Y— National Union for Democracy in Iran (@NUFDIran) October 9, 2022
Medtem je v kurdskih mestih v zahodnem Iranu poleg Mahabada v zahodnem Azerbajdžanu potekalo več napadov, poročajo pa, da so varnostne službe streljale na protestnike v mestu Sanandaj. Učenke in dijakinje v Saqezu, rojstnem kraju umrle Aminijeva, so v soboto na začetku iranskega študijskega leta slekle hidžabe (naglavne rute) in mahale z njimi naokoli ter vzklikale “ženske, življenje, svoboda”.
Študenti univerz v Iranu prav tako niso hoteli iti k pouku in so se pridružili protestnikom na ulicah, poroča IranWire. Demonstracije zaradi Aminijeve smrti so se spremenile v večji izziv iranski islamski vladi, ki je zelo nepriljubljena v širši družbi. Ljudska jeza je razširjena nad številnimi vladnimi politikami, ki jih navdihuje islam, kot je obvezen hidžab za ženske, pešajoče gospodarstvo, ki so ga močno prizadele sankcije, in nasilen odziv na protestnike.
Zločin proti človečnosti
Direktor IHRNGO Mahmood Amiry-Moghaddam je prejšnji teden trdil, da je umor protestnikov v Iranu “zločin proti človečnosti”, in mednarodno skupnost pozval, naj “prepreči nadaljnje zločine”. Odziv oblasti se je okrepil od začetka protestov septembra, ko so za daljša obdobja prekinili internet in mobilne podatke. Ponavljajo se poročila o varnostnih silah, ki poleg gumijastih nabojev in palic proti demonstrantom uporabljajo tudi strelivo in šibrovke. V južnem iranskem mestu Bandar Abbas so zažgali transparent Qasema Sulejmanija nekdanjega poveljnika sil Quds IRGC.
A banner of Qasem Soleimani, the former commander of IRGC Quds Force, was torched in the southern Iranian city of Bandar Abbas. pic.twitter.com/e72OPHT7lM
— Iran International English (@IranIntl_En) October 9, 2022
Konservativni predsednik Ebrahim Raisi je krivdo za nemire pripisal zunanjim silam, predvsem ZDA, medtem ko je več uradnikov pozvalo varnostne službe, naj ustavijo proteste. Na sobotni tiskovni konferenci je Raisi dejal, da študentje ne bodo služili interesom “sovražnika” v zvezi z ZDA, ki jih iranska vlada pogosto imenuje “veliki satan”. V zadnjih letih so v Iranu izbruhnili valovi protivladnih protestov, med njimi leta 2019, ko je prišlo do množičnih demonstracij zaradi zvišanja cene plina. Tudi takrat naj bi bilo v spopadih, ki so sledili, na stotine ubitih.
Tanja Brkić