[Video] Razgaljena vsa beda poročila Evropske komisije o vladavini prava! Vir za poročilo o Madžarski je dvanajst nevladnih organizacij, ki jih financira Soros!

George Soros (Foto: epa)

Z objavo prvega poročila Evropske komisije o “vladavini prava” v začetku oktobra 2020 se je izkazalo, da ne gre za nikakršno objektivno ocenjevanje stanja na področju pravosodja v državah članicah EU, temveč zgolj za še eno orodje “evroglobalistov” s katerim lahko napadajo države članice, ki se niso pripravljene prikloniti agendi v Bruslju.

“Poročilo je zasnovano na arbitrarnih parametrih,” je v svojem mnenju poročila Evropske komisije o vladavini prava objavljeni na EUobserver, ocenila madžarska pravosodna ministrica Judit Varga.

Vargova je pri tem izpostavila, da je že sama predpostavka, da obstaja neka splošno sprejeta definicija vladavine prava, ki bi jo lahko vzeli za osnovo v omenjenem poročilu potrebna globljega premisleka. A to niti ni največji problem spornega poročila. Problem je arbitrarnost in pomanjkanje kakršnihkoli objektivnih meril.

Evropska komisija definicijo o vladavini prava prilagaja za vsako državo
Evropska komisija je namreč definicijo sprejemljivega krojila sproti od države do države. Ni nekih nepristranskih standardov, s katerimi bi lahko primerjali stanje v državah EU, ni nekega ideala h katerem bi lahko vsaj v teoriji stremeli. Vse kar ostane je posamezna država članica in kako se glede nje počutijo bruseljski birokrati.

Madžarska pravosodna ministrica Judit Varga (foto: EPA)

Vargova izpostavlja, da pluralizem medijev, v nasprotju z medijsko svobodo, ne more biti problem vladavine prava. Enako velja za “transparentnost državnega oglaševanja” in “kampanje javne narave”. To so kategorije za katere ne obstajajo nikakršni vzpostavljeni evropski standardi, a so vseeno kategorije, na katere se poročilo o vladavini prava osredotoča.

Pri tem pa poročilo o vladavini prava v celoti zanemarja področje pravic etničnih in nacionalnih manjšin kot tudi kakršnokoli omembo antisemitizma. Pri slednjem bi črno piko dobila marsikatera država Zahodne Evrope. Varga izpostavlja, da je v besedilu poročila omemba korupcije, ni pa omenjena problematika pranja denarja, ki ga omogočajo sistemske institucionalne napake, ki so bile razkrite v nekaterih državah članicah EU.

Poročilo o Belgiji omenja Comité P., neodvisni organ, ki je zadolžen za nadzor policije, a niti omeni ne primera Chovanec, v katerem je slovaški državljan v Belgiji umrl zaradi policijskega nasilja. Na kamerah je celo posneto kako se ena od predstavnic oblasti reži, medtem ko 38-letnik krvavi. Po dveh letih preiskave Comitéja P. še vedno ni nobenih zaključkov. To za Evropsko komisijo ni vprašanje vladavine prava. Navsezadnje, saj je umrl samo nek Slovak. Če bi bil Alžirec, ali Maročan bi bila druga pesem.

Dvojna merila
Naprej je Varga bila kritična do poročila v oziru na Madžarsko. Evropska komisija dvomi o neodvisnosti urada vrhovnega tožilca, čeprav ta organi ni niti podvržen katerikoli drugi ustanovi, niti ne prejema navodil od kogarkoli. Po drugi strani lahko v Belgiji, Danskem, Luksemburgu in Nizozemskem urad tožilca prejema neposredna navodila ne samo glede načina dela, temveč tudi glede posameznih primerov. Na Finskem lahko vlada odstavi vrhovnega tožilca. Za Evropsko komisijo to ni problematično.

Madžarska pravosodna ministrica Judit Varga. (Foto: FB)

Eden bolj izstopajočih primerov pa je primerjava Madžarske in Belgije na področju zaščite v obdobju 2019-20. Čeprav je Svet Evrope obravnaval enako število prijav iz Belgije in Madžarske, je Evropska komisija sklenila, da je na Madžarskem prisotna “sistemska obstrukcija” neodvisnih medijev, medtem ko so v Belgiji grožnje “relativno redke.”

Ko se napada Madžarsko je vedno zraven tudi Sorosev denar
Na koncu pridemo do virov: V primeru Madžarske je od 14 finančnih virov iz katerih se napaja poročilo Evropske komisije o vladavini prava, kar dvanajst nevladnih organizacij. Od tega je kar 13 virov prišlo s strani enajstih NVO, ki so nedavno prejele finančno podporo s strani Open Society Foundations – nevladne organizacije judovskega milijarderja Georga Sorosa, ki si prizadeva za tako imenovano “odprto družbo”, in velja za velikega nasprotnika madžarske politike. Omenjeni viri Sorosevih NVO se v svojih kritikah Madžarske navezujejo eden na drugega in tako ustvarjajo vtis, da gre za probleme velikih razsežnosti in zgolj za napihovanje ničesar preko meja.

Po mnenju Vargove Evropska komisija z objavo prvega poročila o vladavini prava v EU “ni okrepila medsebojnega zaupanja ali občutka skupnosti”. Je zgolj pokazala, da je vladavina prava orodje s katerim se lahko naprej potiska politično agendo.

Ivan Šokić